Izboljšanje gmotnega položaja starostnikov je nujno, a nezadostno, če jih bomo še naprej gledali samo od zunaj in jim odrekali njihovo temeljno človeškost ter mesto v skupnosti. Najkrasnejši domovi za starostnike ne bodo v bistvenem izboljšali njihove eksistence, dokler bomo v njih na varno distanco odstranjevali tujce, ki jim je potekel rok uporabe. Omogočiti jim moramo ne samo, da bodo živeli dostojno, marveč da bodo lahko živeli polno in tako kot vsi drugi uresničevali svoje želje ter vztrajali v iskanju pomena svojemu obstoju.
