{"id":5007,"date":"2026-07-18T13:34:50","date_gmt":"2026-07-18T13:34:50","guid":{"rendered":"https:\/\/privid.si\/?p=5007"},"modified":"2026-07-18T13:34:51","modified_gmt":"2026-07-18T13:34:51","slug":"odiseja-christopher-nolan-2026","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/privid.si\/en\/recenzija\/odiseja-christopher-nolan-2026\/","title":{"rendered":"Odiseja (Christopher Nolan, 2026)"},"content":{"rendered":"<p class=\"wp-block-paragraph\">Christopherju Nolanu je v\u00a0<em>Odiseji<\/em>\u00a0(2026) uspelo pokazati Homerjevo genialnost. \u017dal ne po svoji zaslugi \u2013 kve\u010djemu obratno. Ob vsem govori\u010denju, melodrami in votlih likih \u010dlovek \u0161e toliko bolj ceni, kako so se neki ljudski epi skozi stoletja napol spontano izklesali v dramsko, tematsko in estetsko tako iz\u010di\u0161\u010deno celoto. Izmali\u010diti in izprazniti jo lahko uspe samo holivudski ma\u0161ineriji, ki je zmo\u017ena samo \u0161e praznega spektakla, kakr\u0161nega bi kritiki v kakem drugem \u010dasu raztrgali.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V izhodi\u0161\u010du sem imel visoka pri\u010dakovanja. Ne toliko zaradi kritikov, ki so se spet izkazali za \u010dredne \u017eivali, ampak ker mi je Nolan na\u010deloma v\u0161e\u010d. Resda je kdaj preve\u010d pretenciozen glede na svoj realen domet. A obi\u010dajno mu uspe lepo spojiti vzdu\u0161no dramo z intelektualnim igra\u010dkanjem.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V&nbsp;<em>Odiseji<\/em>&nbsp;pa se mi je zdelo, kot da je skoraj nala\u0161\u010d zavozil vsak klju\u010den moment. Za\u010den\u0161i z osrednjo poanto. \u010ce prav razumem, po njegovem Odisejeva odiseja ni ni\u010d ve\u010d kot alegorija za povojno posttravmatsko stresno motnjo. Interpretacije se seveda \u017ee od pamtiveka homerskih \u0161tudij razhajajo, in ni mi\u0161ljeno, da bi dana\u0161njiki pri\u0161li do &#8220;prave&#8221;. Ampak v razlagah smo lahko bli\u017eje ali dlje. In Nolan je po mojem bolj kot ne zgre\u0161il.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najprej zato, ker je omenjeni kli\u0161e \u017ee res utrujen, saj ga holivudski scenaristi vtikajo v vsako \u0161pranjo, kot da se \u010dlove\u0161kega izkustva ve\u010d ne da razumeti druga\u010de kot skozi motnje in travme. Ve\u010dji problem je, da vojna sploh ni velika tema Odiseje, marve\u010d Iliade, ki jo je, pomenljivo, Nolan najprej nameraval re\u017eirati, a jo je potem prevzel Wolfgang Petersen, ki je posnel&nbsp;<em>Trojo<\/em>&nbsp;(2004). Nolan je Odisejo o\u010ditno re\u017eiral kot bi slednjo, vendar ji tudi po zabavlja\u0161kih merilih ne se\u017ee do kolen.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ni narobe, da se na vojno navezuje, \u010deravno je v Homerjevi&nbsp;<em>Odiseji<\/em>&nbsp;sli\u0161ati kve\u010djemu njen odmev. Moti me, da se je loti s povsem moderno moralno senzibilnostjo, hkrati pa pri tem povozi vse ostale teme. Homerski Grki so vojno skoraj obo\u017eevali, od nje so si obetali \u010dast in nesmrtno slavo. Krvolo\u010dnost ni u\u0161la niti prebrisanemu Odiseju (Matt Damon), ki pod Nolanovo taktirko izpade kot samo \u0161e en Oppenheimer, razpet med moralne dileme 20. in 21. stol.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Globljih eksistencialnih interpretacij Odisejevega domoto\u017eja in vra\u010danja, v katerih bi se lahko navezal na lasten&nbsp;<em>Interstellar<\/em>&nbsp;(2014), niti ne poskusi odpreti. Moralne simbolike prigod Odisejeve dru\u0161\u010dine se dotakne samo v prizoru s Kirko, a spra\u0161eval sem se, \u010de zato, ker je \u017eelel raziskati njen pomen ali posebne u\u010dinke.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Potenciala uprizoritve razprtij olimpskih bogov, v katerih se Zevs in Pozejdon igrata z Odisejevo usodo, podobno kot \u017ee Troja ne izkoristi. Od bogov se edina pojavi Atena (Zandaya), vendar ne odigra prakti\u010dno nobene vloge. Nolan je bojda stavil na realizem. Samo po sebi bi to bila legitimna izbira, vendar se pri tem jemlje tako resno, da zgodbo oklesti vse lahkotnosti, zato izpade te\u017ea\u0161ko. Duhovita epizoda, v kateri se Odisej Polifemu predstavi kot &#8220;Nih\u010de&#8221;, zaradi \u010desar kiklopski tovari\u0161i njegovega klica na pomo\u010d ne vzamejo resno, saj jim odvrne, da ga je oslepil nih\u010de, bi lahko prinesla dobrodo\u0161lo razvedrilo. Lestrigone namesto kot grozljive kanibale prika\u017ee kot nekak\u0161ne viteze, Skilo in Karibdo pa tako generi\u010dno in mimobe\u017eno, da mi kljub vre\u0161\u010danju in klanju ni niti za trenutek zastal dih. Fajake medtem presko\u010di, in tudi vlogo Lotofagov, katerih opojni lotos je tovari\u0161ijo v izvirniku dr\u017eal od doma, zlije z zdolgo\u010daseno Kalipso, iz katere bi lahko iztisnil eroti\u010dni naboj, da bi bil vsaj malo manj sterilen.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Te izpuste bi razumel, \u010de jih ne bi izpodrinili toliko bolj razvle\u010deni akcijski prizori, v katerih se sovra\u017eniki grmadijo brez konca in kraja, kot v kak\u0161ni strelja\u010dini. Sme\u0161nih bojnih klicev ne manjka, presenetljivo malo pa je krvi, ki bi jo Nolan, \u010de ga je \u017ee tako zanimala okrutnost vojne, lahko povsem smiselno ponazoril. Obsodba vojne je posledi\u010dno deklarirana, ne pa tudi do\u017eiveta.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Filma si resda nisem ogledal v IMAX, zato je mogo\u010de, da sem spregledal kak klju\u010den detajl slike v periferiji. Vendar bi lagal, \u010de bi rekel, da mi je kateri od prizorov padel v o\u010di. \u017de zato ne, ker ni nikoli dovolj \u010dasa, da bi oko postalo. Vse je videti varno li\u010dno, a pogre\u0161ljivo, \u0161iroko, a plitko, brez ob\u010dutka, da je za izbiro kadrov kak\u0161na posebna intenca, ki bi jih povzdignila.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V izvirniku barviti liki so v filmu \u010dustveno ploski, enodimenzionalni, strpani v blockbusterske kli\u0161eje in ve\u010d mrmrajo in godrnjajo, kot povejo. Politi\u010dna korektnost, ki je Heleno zamenjala s temnopolto Lupito Nyong&#8217;o, ni pa vklju\u010dila niti enega gr\u0161kega igralca, je \u0161e najmanj\u0161i problem kastinga. Je nepotrebna, vsebinsko nesmiselna, a zanemarljiva. Bi pa performansi nekaterih igralcev (Zandaya, Elliot Page, Tom Holland) z enozna\u010dno mrkostjo in patetiko bolj spadali v srednje\u0161olske produkcije. Krivda gotovo ni samo njihova. Tudi bolj talentirani del zasedbe (poleg Damona morda \u0161e Anne Hathaway kot Penelopa) z Nolanovim scenarijem iz sebe ni mogel spraviti kaj prida ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi \u010de bi, je dialog v vsem hrupu in prekomerno nabitih basih mariborskega Mariboxa v angle\u0161\u010dini bilo komaj mogo\u010de razlo\u010diti. Mestoma pretirano vznesena, mestoma pa sme\u0161no modernizirana dikcija je zvenela kot fanfiction gimnazijca. Na pladnju ponujeni, \u017ee izrezljani stihi iz epa \u2013 recimo sloviti uvodni \u2013 so bili navr\u017eeni le pokve\u010deno. \u0160koda je, da nam rapsod (raper Travis Scott), ki Penelopinim snubcem (v prvi vrsti Robert Pattinson kot Antinoos) ob udarjanju s palico deklamira trojanski ep, ni delil vsaj katere od anglosa\u0161kih ustreznic heksametra.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi glasbo je bilo v kinematografskem miksu te\u017eko sli\u0161ati in sem si jo moral doma zavrteti \u0161e enkrat na bolj zmernih zvo\u010dnikih. Pozabite na razgibane zvo\u010dne kulise&nbsp;<em>Gladiatorja<\/em>&nbsp;(2000) ali&nbsp;<em>Bravehearta<\/em>&nbsp;(1995). Razen mezmeri\u010dne naslovne ali ita\u0161ke teme, ki se \u017eal nikamor ne razvijeta, mi nobena ni ostala v spominu. Tako kot ve\u010dina filmskih kompozicij zadnjega desetletja, v katerem so notna \u010drtovja skladateljev stare \u0161ole nadomestili sintetizatorji, Ludwig G\u00f6ransson o\u010ditno stavi bolj na ponavljanje in gromenje kot na tematsko, melodi\u010dno razdelanost. Na veliko napovedani tradicionalni gr\u0161ki in\u0161trumentarij se je zato na moje veliko razo\u010daranje utopil.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob\u010dutek imam, da s kritiki in navdu\u0161enci nismo gledali istega filma. Seveda ne morem trditi, da bi morala biti moja sodba ob\u010da in vsake o\u010di imajo svojega malarja, a zame je Nolanova&nbsp;<em>Odiseja<\/em>&nbsp;razvle\u010dena (173 min), dolgo\u010dasna in zamujena prilo\u017enost. S sredstvi, s katerimi je razpolagal, bi nam lahko ponudil vsaj solidno dramo, \u010de \u017ee ne poglobljene meditacije o mo\u017eu mnogih obratov, ki je v svojem vandranju, izgubljenosti in domoto\u017eju \u017ee pred poltretjim tiso\u010dletjem znanil modernega subjekta. \u017dal se je na svoji odisedaji izgubil tudi Nolan.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">2\/5 <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Christopherju Nolanu je v\u00a0Odiseji\u00a0(2026) uspelo pokazati Homerjevo genialnost. \u017dal ne po svoji zaslugi \u2013 kve\u010djemu obratno. Ob vsem govori\u010denju, melodrami in votlih likih \u010dlovek \u0161e toliko bolj ceni, kako so se neki ljudski epi skozi stoletja napol spontano izklesali v dramsko, tematsko in estetsko tako iz\u010di\u0161\u010deno celoto. Izmali\u010diti in izprazniti jo lahko uspe samo holivudski [&hellip;]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":5008,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"_vp_format_video_url":"","_vp_image_focal_point":[],"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2}},"categories":[103],"tags":[],"class_list":["post-5007","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-recenzija"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/privid.si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/The_Odyssey_2026_film_poster.jpg?fit=268%2C397&ssl=1","jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pdh6Hw-1iL","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5007","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5007"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5007\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5009,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5007\/revisions\/5009"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5008"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5007"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5007"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5007"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}