{"id":4915,"date":"2025-11-20T12:57:00","date_gmt":"2025-11-20T12:57:00","guid":{"rendered":"https:\/\/privid.si\/?p=4915"},"modified":"2025-11-24T11:25:06","modified_gmt":"2025-11-24T11:25:06","slug":"za-dobro-smrt-je-potrebno-dobro-zivljenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/privid.si\/en\/eseji\/za-dobro-smrt-je-potrebno-dobro-zivljenje\/","title":{"rendered":"Za dobro smrt je potrebno dobro \u017eivljenje"},"content":{"rendered":"

V dru\u017ebenih in zdravstvenih okoli\u0161\u010dinah, v katerih se sprejema, v lu\u010di neoliberalne, hedonisti\u010dne ideologije, ki mu botruje, in zaradi samih konkretnih podrobnosti ne bom podprl zakona o pomo\u010di pri kon\u010danju \u017eivljenja.<\/p>\n

V \u010dasu zadnje referendumske razprave o uzakonitvi pomo\u010di pri kon\u010danju \u017eivljenja se nisem \u017eelel na veliko opredeljevati, \u010deprav je vsak, ki je pozorno bral ali poslu\u0161al najbr\u017e zaznal, kam pes taco moli.[1]<\/a><\/sup> Vodilo mojega filozofskega in umetni\u0161kega udejstvovanja, ki mi ga uspeva uresni\u010devati bolj ali manj dosledno, je, da ljudem ne pametujem, kaj naj si mislijo, kaj \u0161ele, kako naj glasujejo, ampak da jim s svojimi razmisleki, zgodbami in satirami ponudim \u0161tof in provokacijo, ki bi jim pri\u0161la prav pri lastnih. Tudi \u010de bo na koncu njihov sklep v nasprotju z mojim. Svoje naloge ne vidim v tem, da ljudem razmi\u0161ljanje olaj\u0161am, ampak da jim ga ote\u017eim.<\/p>\n

Zadaj je seveda naivna vera, da si ljudje takega razmisleka dejansko \u017eelimo, da smo ga zmo\u017eni. \u010ceprav upam, da vere v to ne bom nikoli izgubil, tudi tokratna razprava ka\u017ee vse prej kot na njeno utemeljenost. Zato se mi zdi to pot pomembnej\u0161e, da svoj pogled delim, predvsem pa, kolikor morem, utemeljim.<\/p>\n

Znamo namre\u010d samo \u0161e pamfletariti, eni o sadizmu in kulturi trpljenja, drugi o zastrupljanju in kulturi smrti. Tako kot vsako drugo vpra\u0161anje v dru\u017ebi, v kateri ve\u010d ni resne politike, ampak samo \u0161e individualisti\u010dna idiotskost v strogem etimolo\u0161kem smislu besede, se je tudi to vpra\u0161anje sprevrglo v navaden plemenski prepir, v katerem redkokdo o \u010demerkoli razmi\u0161lja, marve\u010d prostodu\u0161no in nevedno razmetavamo z napaberkovanimi mnenji. Vplivne\u017ei, ki jih oba tabora nabirata na vsakem vogalu, si ne vzamejo pet minut, da bi si vsaj prebrali zakon, \u010de ni\u010d drugega, pa se \u017ee pustijo posneti za Instagram, da trosijo zavajajo\u010de floskule.<\/p>\n

Zdi se mi, da nih\u010de ne apelira na moj razum, da me \u017eelijo s \u010dustvenimi zgodbicami in sklici na avtoritete samo zavesti, da se pridru\u017eim \u010dredi, ker je v njej ta ali oni pomembne\u017e, ki naj bi mi slu\u017eil za zgled.\u00a0Zakaj \u017ee naj bi me brigalo, kaj si o evtanaziji misli Ku\u010dan? Kaj to\u010dno naj bi o tako te\u017ekih eti\u010dnih vpra\u0161anjih vedela poljubna igralka? Zakaj mi celo dvorni filozofi, ki naj bi kot kritiki kapitalizma pa ja razumeli, da posameznik ni nikoli sam, atom, ampak je zapleten v razmerja mo\u010di svoje dru\u017ebe in marsikdaj povsem dolo\u010den z njimi, modrujejo, da pa gre tu iznenada zgolj in samo za razkroj nekega povsem samostojnega in samoniklega individuuma?<\/p>\n

Utemeljujo\u010dega govora od politikov \u017ee dolgo ne pri\u010dakujem, ker to, kar v parlamentu gledamo, politika seveda ni. Pri\u010dakujem ga pa od ljudi, ki naj bi se z utemeljevanjem poklicno ukvarjali.\u00a0V redkih primerih, ko si za to vsaj prizadevajo, po drugi strani sre\u010dujem dlakocepske protiargumente, ki se raje ukvarjajo z logi\u010dnimi zmotami nasprotnikov, pred lastnim premislekom mo\u017enih posledic, ki ne govorijo v prid njihovi vnaprej zastavljeni dr\u017ei, pa si zatisnejo o\u010di.<\/p>\n

Kaj je torej moja utemeljitev? Ko predsednik vlade izjavi, da imamo smolo, \u010de imamo \u017eive nepokretne star\u0161e, tega preprosto ne morem zavre\u010di kot dobronamernega lapsusa.[2]<\/a><\/sup> Sumim, da mu je klasi\u010dno po freudovsko spodrsnilo, kar si marsikdo potihem misli: Smola je biti bolan. Smola je biti star. Smola je biti \u0161ibek. Ljub\u0161e bi nam bilo, ko ni\u010desar od tega ne bi bilo. In nikogar, ki bi nas opominjal, da bomo lahko v tak\u0161nem stanju neko\u010d sami, za kogar bi naposled morali skrbeti in se zavoljo drugega odrekati sebi.<\/p>\n

Pod vplivom neoliberalnih idealov ve\u010dne mladosti, lepote in u\u017eitka, za katere ima \u017eivljenje samo \u0161e ceno, ne vrednosti, se bojimo starosti, \u0161ibkosti, bole\u010dine in bolezni, ki bi na\u0161o tr\u017eno ceno in u\u017eitek zmanj\u0161ale. Zato bomo raje tvegali, da trpe\u010demu sporo\u010dimo, da je zaradi svojega trpljenja neza\u017eelen, kot pa da bi tvegali, da bi morali trpeti sami ali biti trpljenju pri\u010da. S ponudbo zakonske mo\u017enosti kon\u010danja \u017eivljenja ga bomo pahnili v svet, v katerem se bo tedaj, ko bo trpel, ko se bo po\u010dutil kot breme, imel mo\u017enost in pravico, na njeni hrbtni strani pa namignjeno dol\u017enost, da svoje trpljenje prekine, ostale pa razbremeni.<\/p>\n

Vem, kaj pomeni skrbeti za bolnega, \u010dakati in bedeti ob neznosnih bole\u010dinah bli\u017enjega, na katere ne more\u0161 odgovoriti z ni\u010dimer drugim kot s stiskom roke in s svojo navzo\u010dnostjo. Zato me toliko bolj zmrazi ob misli, da bi tej osebi kadarkoli dal misliti, da je zgolj zato, ker je nemo\u010dna, ker je bolna, ker trpi, odve\u010dna; da bi jaz, nek zakon ali neke komisije namigovali ali odlo\u010dali ali imeli kakr\u0161nokoli besedo pri tem, ali ima ali nima dostojanstva, ali je oseba ali ni, ali je njeno \u017eivljenje smiselno ali pa je \u2013 po strokovnem, s tem pa menda objektivnem soglasju \u2013 vredno smrti.<\/p>\n

Vem tudi to, da bi ta ista oseba obupavala manj in \u017eivela s \u0161e toliko ve\u010djo voljo, kot \u017eivi \u017ee zdaj, \u010de bi ji dru\u017eba stopila naproti, dokler \u0161e ima kak\u0161ne mo\u017enosti. Ji omogo\u010dila bolj\u0161e, so\u010dutnej\u0161e, u\u010dinkovitej\u0161e zdravstvo, ji laj\u0161ala bole\u010dine, ji dala pogoje smiselnega \u017eivljenja, tudi ko so zmo\u017enosti telesnega ali du\u0161evnega oslabljene. In verjamem, da to velja tudi za tiste, ki trpijo \u0161e huje, ki umirajo, pa zaradi nedostopnosti kakovostne paliative teh neznosnih bole\u010din ne morejo, kot bi jih v resnici lahko, tako ubla\u017eiti, da bi morda vendarle postale znosne.<\/p>\n

Ali bomo kdaj vedeli, kako bi se te osebe, ki se bodo zdaj odlo\u010dile za konec \u017eivljenja, odlo\u010dile, ko bi imele na voljo druge mo\u017enosti? S tako vnemo razpredamo o avtonomiji, da pozabimo, da odlo\u010ditev za dostojno smrt v okoli\u0161\u010dinah, v katerih \u010dloveku ni bilo omogo\u010deno ne dostojno \u017eiveti ne dostojno trpeti, v katerih torej sploh ni bilo drugih mo\u017enosti, nikakor ni avtonomna, ampak je odlo\u010ditev iz nuje, v katero ga je pahnila ne\u010dlove\u0161ka dr\u017eava in ma\u010dehovska dru\u017eba.<\/p>\n

Ne bom se spu\u0161\u010dal v pingpong o zlorabah, ali so ali niso, ali so zabele\u017eene ali ne, delim pa splo\u0161en razmislek. Tisti, ki bi se za smrt odlo\u010dili zaradi zunanjih pritiskov, tega povsem verjetno ne bodo priznali zaradi teh istih pritiskov. Ni\u010d bolj ne zaupam strokovnjakom, da bodo znali morebitne pritiske prepoznavati, kot jim \u017ee zdaj zaupam, da bodo pravo\u010dasno prepoznali in primerno obravnavali stisko \u017eensk ali otrok, ki \u017eivijo v nasilnih dru\u017einah.<\/p>\n

\u017divimo v dr\u017eavi, v kateri zgodbe o nasilju nad starostniki niso nobena redkost.[3]<\/a><\/sup> Najpogostej\u0161i vr\u0161ilci tega nasilje so prav svojci. \u201cOd skupno 47 zlorabljenih posameznikov jih je kar 44,7 % o nasilju mol\u010dalo, zlorabljeni so bili v doma\u010dem okolju.\u201d[4]<\/a><\/sup> \u201cKot razlog za molk so \u017ertve nasilja v doma\u010dem okolju najve\u010dkrat navedle strah, da bi se nasilje pove\u010dalo (52,4 %) in ob\u010dutek sramu (47,6 %). Nekateri posamezniki niso \u017eeleli ukrepati zoper bli\u017enjega (42, 8%) ali pa preprosto ne zaupajo delovanju strokovnih slu\u017eb (38,1 %).\u201d Na podlagi \u010desa naj bi torej verjel, da pritiskov ne bo in da jih bomo znali prepre\u010devati? Sploh pa ne vem, kdo to\u010dno naj bi zlorabe prijavljal. Prav tisti, ki bodo v tem postopku morda zlorabljeni, bodo v istem postopku (samo)usmr\u010deni.<\/p>\n

Poleg tega \u017eivimo v dr\u017eavi, v kateri moramo sprejemati fa\u0161istoidno zakonodajo zgolj zato, ker varnosti in reda ve\u010d nismo zmo\u017eni zagotavljati na obstoje\u010di, pravno sicer povsem zadostni podlagi. Enega projekta ne moremo izpeljati, ne da bi se ga polastila hobotnica koruptivnih interesov. Neu\u010dinkovitost in malomarnost sta v na\u0161ih institucijah tako endemi\u010dni, da bolj zaupamo pouli\u010dnim \u0161arlatanom in tiktokerjem kot strokovnjakom in uradnikom. Edina preostala delujo\u010da instanca, ki karkoli \u0161e odkriva in razkriva, je infotainerska novinarska oddaja na nacionalki, ki \u017ee dolgo, a zaman nadome\u0161\u010da tiste in\u0161titucije, ki bi to delo v resnici morale opravljati.<\/p>\n

In v takih razmerah bi mi odlo\u010danje o tako daljnose\u017enih, nepovratnih korakih dajali nekim komisijam? Ki bodo za obdobje kar \u0161estih let<\/em> nastavljene politi\u010dno in ideolo\u0161ko morda povsem enoli\u010dno (24. \u010dlen, \u00a7 3)? Ki jim ni treba vklju\u010diti psihologa, ampak pa\u010d nekega dru\u017eboslovca ali humanista (\u00a7 4)? Katerih odlo\u010danje se bo zaradi varstva zasebnosti lahko odvijalo povsem mimo svojcev, ki so stisko svojih bli\u017enjih iz takih ali druga\u010dnih razlogov morda spregledali ali jim je bila prikrita (3. \u010dlen, \u00a7 6)? Ki bodo za kr\u0161itve kaznovane s celih 400 do 5000 \u20ac (28. \u010dlen)? Ki bodo naposled zgodovino oseb pa\u010dile s tem, ko bodo kot osnovni vzrok smrti navajale bolezen, in ne samousmrtitve (21. \u010dlen, \u00a7 2)? Take \u201cvarovalke\u201d meni ne dajo prav nobenega ob\u010dutka varnosti.<\/p>\n

Mislim, da ne potrebujemo longitudinalnih, kvantitativnih \u0161tudij, ki bi preu\u010dile, ali do zlorab s\u010dasoma pride ali ne, preden bi smeli domnevati, da so skoraj neizbe\u017ene, predvsem pa da so tako reko\u010d nesledljive. Ker pa so posledice takih zlorab nepovratne, ker so njihove najverjetnej\u0161e \u017ertve \u017ee tako naj\u0161ibkej\u0161i \u010dleni dru\u017ebe, ki nimajo svojega glasu in mo\u010di, se mi zdi povsem nesprejemljivo, da smo jih pripravljeni tvegati.<\/p>\n

Predvsem se mi to tveganje zdi nesprejemljivo, dokler drugih mo\u017enosti nismo niti za\u010deli iz\u010drpavati.[5]<\/a><\/sup> Uredimo lahko zdravstveni sistem in zagotovimo kakovostno paliativno oskrbo, ki lahko z dana\u0161njimi sredstvi trpljenje skoraj izni\u010di, ne da bi pri tem izni\u010dila trpe\u010dega. In v tistih redkih primerih, v katerih to ne bo zado\u0161\u010dalo, bo \u0161e vedno ostala siva cona dvojnega u\u010dinka, v kateri lahko zdravnik odmerja koli\u010dine protibole\u010dinskih u\u010dinkovin \u2013 s katerimi se bomo, tako kot z vsakim drugim posegom, tako ali tako morali strinjati \u2013, ki bodo trpe\u010dega smrti pribli\u017eevale, ne da bi jo morali mi ali on nameravati in hoteti.<\/p>\n

S svojega zornega kota je razmi\u0161ljanje o tem tako lepo ubesedila Dijana Matkovi\u0107, da jo lahko samo citiram: \u201cSama vem, da ob hudem trpljenju brez mo\u017enosti izbolj\u0161anja za dovoljenje za smrt ne bi prosila in ne bi \u010dakala, da me po\u017eegna pet komisij in tri institucije. To ne bi bila gesta dostojanstva, ampak suverenosti telesa. To bi bila \u017eelja po neodvisnosti od oblastnih aparatov, ki bi radi celo na\u0161 konec vpisali v svoj red. Red, proti kateremu se sku\u0161am boriti, ker je nasilen. Morda bi si, \u010de ne bi zmogla oditi sama, pokimala z zdravnikom, ki bi mi povi\u0161al odmerek morfija (trenutna siva cona). To bi bil moj pajda\u0161, ne moj legitimator. (Horizontalna bli\u017eina, ne vertikalna disiciplina.) Ne zaupam strukturam, ki ljudi oblikujejo: profesijam, institucijam, pozicijam, ki zahtevajo, da postane\u0161 objekt njihove presoje. Zgolj tu in tam zaupam kakemu \u010dloveku, ki se v klju\u010dnem momentu dvigne nad okolje.\u201d[6]<\/a><\/sup><\/p>\n

Jasno pa je, zakaj je sistemu evtanazija bli\u017eja kot razvoj paliative. Ker je cenej\u0161a.[7]<\/a><\/sup> Hvalabogu so nam predlagatelji prvega predloga zakona \u017ee izra\u010dunali, da \u201czdravstvenih stro\u0161kov PPK\u017d in zdravstvenih stro\u0161kov v zadnjem mesecu \u017eivljenja poka\u017ee nekajkrat manj\u0161e stro\u0161ke v primeru PPK\u017d.\u201d[8]<\/a><\/sup> V starajo\u010di se, obolevajo\u010di dru\u017ebi bo vsak prihranek, najsi pri penzijah ali pri oskrbi, \u0161e kako dobrodo\u0161el. Iz istega razloga ne vem, zakaj ne bi dru\u017eba, ko se bo nekaj \u010dasa vadila v tej po\u0161astni ra\u010dunici, mej \u201cneznosnih bole\u010din\u201d, \u201cbolezni\u201d in \u201ctrajnih okvar zdravja\u201d, ki pomo\u010d pri kon\u010danju \u017eivljenja pogojujejo, s\u010dasoma raz\u0161irila.[9]<\/a><\/sup> Od gole pomo\u010di pri kon\u010danju \u017eivljenja se bomo, tako kot se marsikje tudi so, premaknili k njegovemu dejavnemu kon\u010devanju, odstavki, ki pravico za zdaj odrekajo du\u0161evnim bolnikom (6. \u010dlen, \u00a7 2), pa bodo postali velikodu\u0161nej\u0161i. Gotovo pod krinko \u0161e sr\u010dnej\u0161ega so\u010dutja.[10]<\/a><\/sup><\/p>\n

Kaj ko neznosna ve\u010d ne bo samo ta ali ona bolezen, ampak vsakr\u0161na telesna ali du\u0161evna, bolj ali manj patolo\u0161ka ali abnormalna ali \u201ctrajno okvarjena\u201d lastnost (prim. 6. \u010dlen, \u00a7 1) \u2013, ki ne ustreza ozkim tirnicam sistema?[11]<\/a><\/sup> In kaj \u010de bo za neznosno prepoznano \u017eivljenje samo? Ne bo ve\u010d usojeno, Sizifove skale nam ve\u010d ne bo treba potiskati navzgor in odgovornosti za projekt svoje eksistence in odgovornosti do eksistence drugih ne prevzemati na lastna ple\u010da. Z absurdom bivanja se nam ne bo treba soo\u010diti samostojno ali s soljudmi, ker bo meje njegovega smisla strukturirala ekonomija raz\u010dlove\u010denega mehanizma.<\/p>\n

Kadarkoli nas bo lahko razbremenila dobrodu\u0161na, so\u010dutna dr\u017eava, na katero bomo prelo\u017eili sleherno odlo\u010ditev, tudi za smrt, in ki bo na\u0161a \u017eivljenja krojila za nas, mimo nas. Ne samo na\u0161e delo, ne samo na\u0161e sebstvo, odtujeno nam bo tudi na\u0161e \u017eivljenje in oblast nad njim. Ni se nam treba sklicevati na boga ali na njegovo svetost, da prepoznamo, kako pomembno je, da \u017eivljenje v celoti ostane v rokah tistega, ki ga \u017eivi.<\/p>\n

Gotovo pretiravam. Ampak mislim, da se moramo pri sprejemanju tak\u0161nih zakonov postaviti za tan\u010dico nevednosti in privzeti, da se bomo morda sami zna\u0161li na njihovi drugi strani, na strani tiste redke izjeme, ki bo utrpela nepredvidljivosti njihovih slepih peg. In \u010de se nam njihove stranpoti zdijo nedol\u017ene na papirju, jih je v\u010dasih smiselno preslikati na veliko platno, kjer bomo v dimenzijah distopije la\u017ee videli, kaj prina\u0161ajo s sabo in kam lahko<\/em> vodijo.<\/p>\n

Zaklju\u010dil bom enako, kot sem zaklju\u010dil svoj lanski \u010dlanek v Delu, a \u0161e bolj trdno prepri\u010dan, da pomo\u010d pri kon\u010danju \u017eivljenja ne sme postati pa\u010d ena od mo\u017enosti. \u010cetudi slu\u010dajno postane mo\u017ena. Ne more biti del neke ponudbe, s katero bi bingljali pred onemoglimi kupci. Ker si ne \u017eelim, da bi kogarkoli potisnili v polo\u017eaj, v katerem bi se nam moral opravi\u010devati in upravi\u010devati, da \u017eivi.<\/p>\n

Predvsem no\u010dem dovoliti, da pomo\u010d pri kon\u010danju \u017eivljenja, \u010detudi jo uzakonimo, postane izgovor, da ne izbolj\u0161amo dru\u017ebe. Ni dovolj, da so zlorabe \u201cstatisti\u010dno redke\u201d in spolzke strmine \u201cneverjetne\u201d. Biti morajo nezamisljive.<\/p>\n

Ko bomo ranljive nehali izrinjati iz dru\u017ebe in posredno ali na glas zani\u010devati njihovo vrednost; ko jim bo dostopno smiselno \u017eivljenje, ne glede na njihove primanjkljaje ali danosti; ko bomo lahko zanje skrbeli tudi v zadnjih trenutkih, kadar si jih bodo \u017eeleli pre\u017eiveti\u00a0\u2026 \u0160ele takrat bomo lahko govorili o svobodnih odlo\u010ditvah. Ljudje, ki bodo dostojanstveno \u017eiveli, bodo veliko la\u017ee tudi dostojanstveno umrli. Kot ljudje.<\/p>\n

Sokrat, \u010digar mirno smrt, ki jo je na naslovni fotografiji naslikal Jacques-Louis David, \u0161e danes ob\u010dudujemo, je imel namre\u010d prav: za dobro smrt je potrebno dobro \u017eivljenje.<\/p>\n

\n
\n
    \n

  1. O razli\u010dnih plateh evtanazije sem lani pisal v Delu<\/em> (https:\/\/www.delo.si\/mnenja\/gostujoce-pero\/dobra-smrt<\/a>), o njej pa sva z Aljo\u0161o Toplakom govorila tudi v podkastu Mnogo hrupa za ni\u010d<\/em> (https:\/\/youtu.be\/6ZSTDzOpni4<\/a>). \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  2. https:\/\/x.com\/tolemamo\/status\/1990468612294136159<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  3. Samo najnovej\u0161a: https:\/\/www.24ur.com\/novice\/slovenija\/posnetek-dom-starejsih-obcanov.html<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  4. https:\/\/www.inst-antonatrstenjaka.si\/tisk\/kakovostna-starost\/clanek.html?ID=1912<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  5. Vezjak<\/a> meni, da gre tu za zmoto la\u017ene dileme. Nasprotniki torej zmotno trdijo, da bi se z uvedbo evtanazije njno poslab\u0161ala paliativa, saj naj je ne bi podpirajo \u0161tudije. Ampak po mojem vedenju je v ve\u010dini primerov, ko je do uvedbe pomo\u010di pri kon\u010danju \u017eivljenja pri\u0161lo, \u0161lo za uvedbo v dr\u017eavah z \u017ee razvito paliativo<\/em>, predvsem pa veliko bolj\u0161imi zdravstvenimi in dru\u017ebenimi okoli\u0161\u010dinami. Ne poznam virov, ki bi temeljito preu\u010dili vpliv uvedbe PK\u017d, \u010de paliativa \u0161e ni<\/em> razvita. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  6. https:\/\/www.facebook.com\/dijana.matkovic.3\/posts\/pfbid02kEocWqRw8aFFqA3iASxWDSrixNQ9JCGQPd4VPVd8YkhxMbeeyabrC4GSfwEFnkT6l<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  7. https:\/\/www.ices.on.ca\/publications\/journal-articles\/cost-analysis-of-medical-assistance-in-dying-in-canada<\/a>. https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/39186187\/<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  8. https:\/\/mojezivljenje.si\/wp-content\/uploads\/2023\/04\/Predlog_ZPPKZ_april_2023.pdf<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  9. Kako srhljivo bi lahko tak prihodnji svet bil videti, je v svojem filmu pokazala Chie Hayakawa. https:\/\/www.theguardian.com\/film\/2023\/may\/08\/plan-75-ageing-japan-euthanasia-suicide<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  10. Zvajanje tovrstnega sklepanja na zmoto spolzke strmine, kot stori Vezjak, se mi prav tako ne zdi upravi\u010deno. \u010ce bi ob uvajanju vsakr\u0161nih zakonov, ki zaradi pomanjkljivih informacij slonijo na predvidevanju na osnovi verjetnosti, raje izbrali pozitivno namesto konzervativnej\u0161e mo\u017enosti, bi zakonov, ki prekora\u010dijo nujne pravne meje, kmalu mrgolelo. Tako nastanejo zakoni, kakr\u0161en je bil vsaj prvi predlog \u0160utarjevega. Nevarnosti spolzke strmine po mojem mnenju ne moremo zavre\u010di kot zmote \u0161e posebej, ko imamo opraviti s pojavi, ki so tako te\u017eko sledljivi in predvidljivi. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n

  11. O anga\u017emaju kanadskih invalidov proti zakonu v naslednjih \u010dlankih, https:\/\/www.bmj.com\/content\/387\/bmj.q2161.full<\/a>, https:\/\/www.bbc.com\/news\/uk-68951037<\/a>. Po drugi strani so mo\u017eni prepri\u010dljivi argumenti v prid raz\u0161irjanju kriterijev na du\u0161evne bolezni, ki jih aktualni zakon izrecno in pravzaprav nedosledno izklju\u010duje: https:\/\/apm.amegroups.org\/article\/view\/122896\/html<\/a>. \u21a9\ufe0e<\/a><\/p>\n<\/li>\n<\/ol>\n<\/section>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    V dru\u017ebenih in zdravstvenih okoli\u0161\u010dinah, v katerih se sprejema, v u\u010di neoliberalne, individualisti\u010dne, hedonisti\u010dne ideologije, ki mu botruje, in zaradi samih konkretnih podrobnosti ne bom podprl zakona o pomo\u010di pri kon\u010danju \u017eivljenja.<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":4916,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"_vp_format_video_url":"","_vp_image_focal_point":[],"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"Za dobro smrt je potrebno dobro \u017eivljenje","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2}},"categories":[13],"tags":[86,101,102],"class_list":["post-4915","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji","tag-evtanazija","tag-pomoc-pri-koncanju-zivljenja","tag-nasilje-nad-starostniki"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/privid.si\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/David_-_The_Death_of_Socrates.jpg?fit=2560%2C1681&ssl=1","jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pdh6Hw-1hh","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4915","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4915"}],"version-history":[{"count":32,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4915\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4983,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4915\/revisions\/4983"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4916"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4915"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4915"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4915"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}