{"id":4128,"date":"2024-04-30T07:59:07","date_gmt":"2024-04-30T07:59:07","guid":{"rendered":"https:\/\/privid.si\/?p=4128"},"modified":"2025-11-23T14:10:05","modified_gmt":"2025-11-23T14:10:05","slug":"tujci-v-lastni-hisi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/privid.si\/en\/eseji\/tujci-v-lastni-hisi\/","title":{"rendered":"Tujci v lastni hi\u0161i"},"content":{"rendered":"

Esej je bil nominiran na Nate\u010daju za najbolj\u0161i slovenski esej revije Sodobnost in je bil prvi\u010d objavljen aprila 2024 v Sodobnost 88(4).<\/a><\/em><\/p>\n\n\n\n

Glede na to, kako visoko Slovenci cenimo samooskrbo, je bilo samo vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj bo zavladala tudi na podro\u010dju samopomo\u010di. Kon\u010dno lahko odlo\u017eimo uvo\u017eene modrijane in se obrnemo na avtohtone \u2013 tako ali tako bomo prve v domala nespremenjeni obliki sre\u010dali med vrsticami doma\u010dih.<\/p>\n\n\n\n

Samopomo\u010di je na pretek in najde se nekaj za vsak okus. Ni\u010d ve\u010d se nam ni treba u\u010diti \u017eivljenja v ledinah Martina Kojca: zdaj lahko sre\u010de prosimo z Aljo\u0161o Bagolo, lovimo ravnote\u017eje z Nino Gaspari, z aidejami<\/em> nam altruisti\u010dno stre\u017ee podkaster Klemen Selakovi\u010d. Z medicinsko avtoriteto o mirnem \u017eivljenju iz sive cone poro\u010da David Zupan\u010di\u010d, z bogoslovno s pri\u017enice pridiga mladi estradni \u017eupnik Martin Golob, z bolj posvetno, a ni\u010d manj svetni\u0161ko pratiko pa nas zalaga sam biv\u0161i predsednik Borut Pahor. Tisti, ki se raje kot svojemu predpra\u017eniku posve\u010dajo umazanijam drugih, lahko pokoro delajo posredno, ob skoraj kr\u0161\u010danskih flagelacijah Mih Mazzinija in \u0160aleharja. O vrlinah teh megauspe\u0161nic se je v \u010dasu nastajanja tega eseja v \u010dlanku Mo\u0161ki potrebujejo pomo\u010d<\/em> (16. februar 2024) v Mladini<\/em> razgovorila \u017ee dr. Manca G. Renko. Tu si jih bomo ogledali bolj makroskopsko, pri \u010demer se bomo osredoto\u010dili predvsem na Sre\u010do, prosim<\/em> (2022) Aljo\u0161e Bagola in Znanost mirnega \u017eivljenja<\/em> (2023) Davida Zupan\u010di\u010da kot na dva najbolj paradigmati\u010dna izdelka.<\/p>\n\n\n\n

Da ne bo pomote: veseli smo teh dobrohotne\u017eev, zakaj ob \u010dakalnih dobah psihiatri\u010dnih storitev si je \u010dlovek prisiljen pomagati sam. Omenjena literatura bi resda lahko bila cenej\u0161a: za trde platnice, ki so pri nas navadno edine na voljo, bomo od\u0161teli vsaj trideset evrov. Medtem pri Gasparijevi (zdaj z javnim opozorilom, da si je nekatere vaje \u00bbizposodila\u00ab od Rupi Kaur (ki jo, mimogrede, prav tako dol\u017eijo \u00bbizposojanja\u00ab)) ravnote\u017eje stane kar 44 evrov. A \u0161e vedno jo bomo odnesli vsaj pol ceneje, kot bi jo skupili ob uri samopla\u010dni\u0161ke psihoterapije. \u010ce pa smo pripravljeni po\u010dakati nekaj mesecev, da pridemo na vrsto v knji\u017enici, lahko na sebi za\u010dnemo delati zastonj, iz doma\u010dega naslanja\u010da.<\/p>\n\n\n\n

Danes na sebi tako dela \u017ee vsak drugi, naj bo influenser\/-ka ali \u010distilec\/-ka. Z delom na sebi nas bombardirajo v sleherni popkulturni oddaji, delo na sebi v nas bulji z naslovnic revij in odzvanja v reklamah, o delu na sebi lahko poslu\u0161amo pri frizerju. Da je treba delati na sebi in \u00bbosebno rasti\u00ab, je postala samoumevna resnica in neodlo\u017eljiva zapoved, ki nam vzbuja slabo vest skupaj z vsemi drugimi ideali o sre\u010dnem, zdravem, pristnem, mirnem, zadovoljnem, \u010duje\u010dnem in tako ali druga\u010de popolnej\u0161em \u017eivljenju. Kako to\u010dno bomo delali na sebi, je prepu\u0161\u010deno izbiri kupca, ki ima na voljo vse od poljudnoznanstvenih priro\u010dnikov za kognitivno-vedenjsko biblioterapijo do \u010dakra\u0161kih novodobarij. Doslej je za sleherno nianso na\u0161ih preferenc skrbel ameri\u0161ki trg, zdaj nam stre\u017ee \u0161e doma\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Tehnologije sebstva<\/h2>\n\n\n\n

Muha v resnici ni nova. In ni ameri\u0161kega porekla, \u010deravno so jo tr\u017eniki onstran lu\u017ee najtolsteje vzredili in prodali. Na zahodu so na sebi delali \u017ee stari Grki. Delfsko prero\u010di\u0161\u010de je romarjem s pro\u010delja narekovalo, \u00bbnaj spoznajo samega sebe\u00ab, Sokrat pa se je na sodi\u0161\u010du pred obto\u017ebami pohuj\u0161evanja mladine zagovarjal, da jih je u\u010dil le \u00bbskrbi zase\u00ab. Kot francoski filolog Pierre Hadot razlaga v svoji \u0161tudiji\u00a0Kaj je anti\u010dna filozofija?<\/em>\u00a0(2009 [1995]), je Sokrat dal zalet celim jatam modrecev \u0161irom Gr\u010dije, pozneje tudi Aleksandrovega in naposled rimskega cesarstva, ki so vsak po svoje u\u010dili sre\u010dnega \u017eivljenja in vabili ljudi, naj se pridru\u017eijo njihovim \u0161olam, od stoikov, kinikov do epikurejcev.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Francoski filolog Pierre Hadot (1922\u20132010)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u017dive\u010d v skromnih skupnostih so se privr\u017eenci pod budnim o\u010desom u\u010ditelja u\u010dili o svetu, osmi\u0161ljali svoje mesto v njem in o spoznanjih razpravljali s so\u0161olci, da bi odkrili meje svojega duha. Za razliko od sodobnih akademskih ustanov je ob teoriji klju\u010dno vlogo igrala praksa. Z raznoterimi ve\u0161\u010dinami, s \u00bbtehnologijami sebstva\u00ab, kot jih je imenoval Michel Foucault, ki so obsegale vse od meditacije do telovadbe, so se trudili z vajo spreminjati in izbolj\u0161evati svoje du\u0161e ter telesa.<\/p>\n\n\n\n

Epikur v pismih namre\u010d pi\u0161e, da je treba \u00bbvaditi tiste re\u010di, ki prinesejo sre\u010do\u00ab. Epiktet v priro\u010dniku kot kak freudovec svetuje, naj \u00bbposameznik stra\u017ei pred samim seboj, kot da bi bil sovra\u017enik, ki \u010daka v zasedi, da plane nase\u00ab. Cesar Mark Avrelij v slovitem dnevniku medtem poro\u010da o izzivih svoje osebne rasti, o dilemah vesti ter o soo\u010denjih s svojimi realnimi in hipohondri\u010dnimi strahovi. Nekateri so se zaobljubili prilo\u017enostnemu asketizmu, na primer Seneka, ki se je pred pojedinami stradal, drugi strogim dietam, na primer predsokratik Pitagora vegeterijanstvu, ki se je izogibal tudi fi\u017eolu, ker lahko od njega nemara \u00bbizpihne\u0161 du\u0161o\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Medtem ko Sokrat svojim u\u010dencem nikoli ni izrecno povedal, kaj naj si mislijo, so \u017ee helenisti\u010dne \u0161ole postajale bolj dogmati\u010dne. Osredoto\u010dile so se na izdelane u\u010diteljeve nauke, ki jih je bilo treba vzeti na znanje ter \u017eiveti po u\u010diteljevem zgledu dobrega \u017eivljenja oziroma tako, kot pravi na\u0161 David Zupan\u010di\u010d, da jih bo njihovo \u017eivljenje spominjalo \u00bbna podobo uspe\u0161nega, sre\u010dnega in toplega \u010dloveka\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbCelostno gledano mi seveda nikoli ni uspelo dose\u010di popolnosti, h kateri sem stremel,\u00ab je zapisal v svoji Avtobiografiji<\/em> (1986 [1791]), \u00bbpa vendar sem bil zaradi tega truda bolj\u0161i in sre\u010dnej\u0161i mo\u017e, kot bi bil, ko ne bi bil poskusil.\u00ab<\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

Po \u0161e bolj togem kopitu so nadaljevali kristjani. Ti so se z dobrimi deli sku\u0161ali odkupiti za izvirni greh in se pribli\u017eati Bogu, do katerega je bilo mogo\u010de priti po vedno manj poteh. Tehnologija sebstva se je podredila eshatologiji, streme\u010di k prav dolo\u010denemu, jasno zamejenemu cilju, preme\u0161\u010denemu v onstranstvo. Sodnik, ki je ravnanja presojal, ni bil ve\u010d posameznik sam. Pozunanjen je bil v avtoriteto spovednika.<\/p>\n\n\n\n

Klasi\u010dni in kr\u0161\u010danski tok sta zdru\u017eila sile v tradiciji tako imenovanega moralnega perfekcionizma. Njegovo najbolj prusko obliko sre\u010damo pri Immanuelu Kantu, tem k\u00f6ningsber\u0161kem puste\u017eu, po \u010digar togih na\u010delih so ljudje pogosteje kot moralne kompase nastavljali svoje ure. Danes je vplivnej\u0161a bolj spro\u0161\u010dena in optimisti\u010dna kapitalisti\u010dna razli\u010dica, v kateri sta se kri\u017eala marljivi protestantizem in ameri\u0161ko samorastni\u0161tvo, kakr\u0161na je poosebljal Benjamin Franklin. \u00bbCelostno gledano mi seveda nikoli ni uspelo dose\u010di popolnosti, h kateri sem stremel,\u00ab je zapisal v svoji Avtobiografiji<\/em> (1986 [1791]), \u00bbpa vendar sem bil zaradi tega truda bolj\u0161i in sre\u010dnej\u0161i mo\u017e, kot bi bil, ko ne bi bil poskusil.\u00ab Ali kot v istem duhu zapi\u0161e Zupan\u010di\u010d, \u00bbnisem se pridru\u017eil menihom. Sem pa kljub temu zelo zadovoljen z napredkom.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Eklekti\u010dni dogmatizem<\/h2>\n\n\n\n

Dana\u0161nji \u00bbtehnologi sebstva\u00ab torej ne odkrivajo tople vode, pa\u010d pa se spreminja format in predvsem dru\u017ebeni kontekst njihovih tehnologij. Poganskost sodobnega duha se bolj nagiba k anti\u010dnemu eklekticizmu. V \u0161estdesetih letih smo iz vzhodnja\u0161kih religij zajeli s tako veliko \u017elico, da se je za trenutek zazdelo, da smo nad zahodno vednostjo obupali. Potem pa je Martin Seligman v devetdesetih izumil pozitivno psihologijo. Z zavidljivo institucionalno podporo je opravil s pesimizmom psihoanalize in cinizmom behaviorizma ter zasnoval odre\u0161enjsko znanost \u010dlovekove brezmejne rasti in razcveta. Ljudje so se na ta \u00bbpoziv pozitivnega\u00ab radi odzvali in se, \u010de nadaljujemo z izrazjem Aljo\u0161e Bagola, za\u010deli \u00bbopremljati s pozitivnim\u00ab. Nova znanost sre\u010de ni zahtevala, da se odre\u010demo starim vra\u017eam. Pod svojim okriljem jih je s takti\u010dno premetenostjo tolerirala.<\/p>\n\n\n\n

Police \u2013 kot v helenizmu ulice \u2013 so se tako lahko napolnile z najraznorodnej\u0161imi guruji. Ti svoje mine\u0161tre danes kuhajo na osnovi \u00bbkme\u010dke pameti\u00ab, zgostijo z zadnjimi peer-reviewed<\/em> \u0161tudijami in za\u010dinijo z magi\u010dnimi zarotitvami. Bagola, na\u0161 kozmolog par excellence<\/em>, nekaj strani po tem, ko nam svetuje, naj zaupamo znanosti, denimo ugotavlja, da se je z astrologijo vendar bavilo \u00bbveliko nadvse pametnih in prodornih ljudi\u00ab, zato je \u00bbkljub prevladujo\u010dim znanstvenim smernicam ne moremo odpisati kot navadno \u0161arlatanstvo\u00ab, da pa o vesolju tako ali tako ne vemo dovolj, \u00bbda bi ga odpravili zgolj kot skupek fizikalnih pojavov\u00ab. Marsikomu se ob takih oslarijah dvigne kislina. Ve\u010dina se prepusti prostodu\u0161ni degustaciji.<\/p>\n\n\n\n

A pod povr\u0161ino gr\u0161ke svobodomiselnosti in zaigranega racionalizma v svojem bistvu ostajamo kr\u0161\u010danski: skesani gre\u0161niki, ki i\u0161\u010dejo dogmo in spovednika, da bi nam nalo\u017eil odre\u0161ujo\u010do pokoro za na\u0161o nepojasnljivo nepopolnost. V babilonu maza\u010dev, ki pre\u017eijo na na\u0161e izgubljene du\u0161e z li\u010dnimi platnicami in marketin\u0161kimi ukanami, ostane bore malo prostora za vpra\u0161anja, od tistih najo\u010ditnej\u0161ih, kaj je pravzaprav ta izmuzljiva sre\u010da, ki naj bi nas je u\u010dili, kdo so ljudje, ki jo u\u010dijo, in zakaj nas prepri\u010dujejo, da si je tako stra\u0161no \u017eelimo. \u010ce povemo \u0161e po kr\u0161\u010dansko: Katerega greha se kesamo in pred kak\u0161nim Bogom kle\u010dimo?<\/p>\n\n\n\n

Navsezadnje vpra\u0161anja terjajo napor, nemalokrat so neprijetna, na glavo lahko postavijo celo na\u0161e \u017eivljenje in dose\u017eejo ravno nasprotno od pomiritve. Medtem \u010daka v izlo\u017ebah enostavna formula: kakr\u0161en koli \u017ee naj bo na\u0161 problem, \u010de ravnamo prav, \u010de si dovolj prizadevamo, zanj obstaja re\u0161itev. Formule se lahko vsak priu\u010di. Vsi imamo v sebi mo\u010d \u2013 ne mo\u010d, celo dol\u017enost, da se \u00bbrazvijemo in gradimo\u00ab, pi\u0161e Zupan\u010di\u010d. \u010ce \u0161e nismo dospeli na cilj, ki ga po navadi, brez posebne argumentacije, dolo\u010di izbrani pomo\u010dnik, se pa\u010d \u0161e nismo dovolj potrudili. In \u010de si ne moremo pomagati sami, nam bo pomagal on.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce mu bomo le dovolj zvesto sledili. Ker se imamo zahodnjaki za avtonomne mislece, priro\u010dniki praviloma zanikajo, da dajejo navodila. Zupan\u010di\u010d menda le deli svoje izku\u0161nje, nato pa nas utopi v napotkih, kako z idili\u010dno bukoliko odvizualizirati anksioznost in z meditacijo mo\u017egane nabildati kot biceps. Tudi Bagola vztraja, da ne pi\u0161e \u00bbpriro\u010dnika\u00ab, ampak \u00bbprisr\u010dnik\u00ab, \u017ee v naslednjem poglavju pa nam ni\u010d kaj prisr\u010dno namigne, da so edino du\u0161evno kleni lahko zmagovalci.<\/p>\n\n\n\n

V tem grmu ti\u010di prvi zajec samopomo\u010dni\u0161ke literature: v svojem bistvu je dogmati\u010dna. Naj bo verske, novodobarske ali znanstvene barve, le redko nas vabi, da bi kaj premislili, da bi prevetrili predpostavke in postavili bistvena vpra\u0161anja. Raje nas zasipa z odgovori.<\/p>\n\n\n\n

Najljub\u0161e gradivo so citati znanih ljudi, raznih stevov jobsov in jimijev hendrixov, kmalu zatem sledijo pre\u017evekovanja ameri\u0161kih poppsiholo\u0161kih pionirjev ali banalizacije filozofskih citatov \u2013 Bagola se pritakne celo Kanta. Med verstvi samopomo\u010dniki najraje posegajo po razvodenelem budizmu, nikdar pa ne umanjka kak\u0161na \u00bbmodrost na\u0161ih babic\u00ab ali, za bolj zgodovinske \u010d\u00fadi, starih civilizacij. Bolj prosvetljeni priro\u010dniki nizajo znanstvene raziskave, ki potrjujejo to ali ono, in ra\u010dunajo na to, da o znanosti pametni danes ja ne bodo dvomili. Pri tem seveda zamol\u010dijo, na kako trhlih temeljih psihologija stoji, od tega, da ne zmore replicirati svojih ugotovitev, da ne zna zanesljivo definirati najosnovnej\u0161ih du\u0161evnih kategorij in da jih zato tudi ni mogo\u010de pomenljivo vzporejati s prav dolo\u010denimi mo\u017eganskimi procesi.<\/p>\n\n\n\n

Ker ne morem oporekati ne uspehu Jobsa ne bestsellerjev<\/em>, kaj \u0161ele indijskim Vedam<\/em> ali zveli\u010davnim in\u0161titutom, mi v iskanju re\u0161ilne bilke pa\u010d ne preostane drugega, kot da se oprimem avtoritet in njihove nauke sprejmem kot neopore\u010dne resnice. S tem se podredim tudi miselnosti, ki jo te avtoritete oblikujejo. Ali \u0161e bolje: podredim se miselnosti, ki poraja njih, miselnosti, ki je plod specifi\u010dnih kultur, ekonomskih sistemov, politik in drugih dru\u017ebenih okoli\u0161\u010din in v kateri so kot raz\u010di\u0161\u010dene samoumevnosti predpostavljene nekatere temeljne vrednote. Tudi \u00bbsre\u010da\u00ab ni nekaj nedol\u017eno o\u010ditnega, ampak ideolo\u0161ki pojem, samopomo\u010dni\u0161ka literatura pa je \u0161e eno od sredstev, kako se ta ideologija uveljavlja.<\/p>\n\n\n\n

In \u010de si pobli\u017ee ogledamo izbrane priro\u010dnike, kmalu postane jasno, da v njih sre\u010da igra prav to vlogo, pa \u010de se avtorji tega zavedajo ali ne. Da bi jo dosegli, nam ni treba ve\u010d zadovoljevati bo\u017eanstev, ni nam treba obogateti, od nas ne terja velikih dose\u017ekov in anga\u017emajev. Pravzaprav mora od okoli\u0161\u010din, imetja in drugih ljudi biti malodane neodvisna. Gre za notranje stanje, ki se bolj kot ekstati\u010dna evforija ali vzvi\u0161eno blagostanje ka\u017ee predvsem kot nekak\u0161no ohlapno ravnodu\u0161je, brez trenj in napetosti. Sre\u010den \u010dlovek je, kot pravi Zupan\u010di\u010d, predvsem \u00bbmiren \u010dlovek\u00ab. Prej kot v pozitivnem smislu, kot prisotnost ne\u010desa, bomo sre\u010do razumeli negativno, kot odsotnost vsega tistega, kar ravnote\u017eje ogro\u017ea. Ali povedano z nekim drugim gostoljubnim pojmom, ki tako rad zajema vsa nelagodja sodobnosti: sre\u010da je v prvi vrsti odsotnost stresa.<\/p>\n\n\n\n

Gre za notranje stanje, ki se bolj kot ekstati\u010dna evforija ali vzvi\u0161eno blagostanje ka\u017ee predvsem kot nekak\u0161no ohlapno ravnodu\u0161je, brez trenj in napetosti. Sre\u010den \u010dlovek je, kot pravi Zupan\u010di\u010d, predvsem \u00bbmiren \u010dlovek\u00ab.<\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

Odgovornosti \u2013 krivde \u2013 za stres pa ne nosijo zunanji dejavniki. Nosijo jo tisti, ki se na te dejavnike napa\u010dno odzivajo. To sporo\u010dilo odzvanja tako reko\u010d iz vseh priro\u010dnikov: ne glede na to, v kako stra\u0161nih okoli\u0161\u010dinah \u017eivimo, z delom na sebi je sre\u010da na dosegu roke. \u010ce je Viktorju Franklu smisel uspelo najti v Auschwitzu, bi bilo naivno, malodane razvajeno misliti, da ne more nam, ki u\u017eivamo vsa udobja enaindvajsetostoletnega Zahoda.<\/p>\n\n\n\n

Priro\u010dniki nas torej u\u010dijo, kako se na stresorje odzivati pravilno oziroma sploh ne. Omalova\u017eujejo vlogo okolja in nas spodbujajo k umiku v varno notranjost, nad katero naj bi imeli ve\u010d nadzora. U\u010dijo nas, da do zunanjih dejavnikov, ki ogro\u017eajo notranje ravnovesje, zavzamemo tak\u0161no dr\u017eo, da nas ne bodo mogli vre\u010di iz tira, da \u00bbsprejmemo, \u010desar ne moremo spremeniti,\u00ab kot pravi Bagola, \u00bbin \u017eivimo dalje,\u00ab kot nadaljuje Zupan\u010di\u010d. Ali z drugo besedo: da se jim prilagodimo.<\/p>\n\n\n\n

V tem spregledajo, v kolik\u0161ni meri je \u010dlovekovo \u00bbravnovesje\u00ab dru\u017ebeno pogojeno in ideolo\u0161ko obremenjeno. Pustimo za zdaj ob strani morebitne politi\u010dne posledice tak\u0161nega konformizma. Najprej poglejmo, kaj neki ostane od opevane sre\u010de in zadovoljstva, \u010de ju reduciramo na golo ravnodu\u0161je, \u010de \u010dloveka in razpon njegovega du\u0161evnega \u017eivljenja klestimo, dokler ne pa\u0161e v tak obubo\u017eani model. Ali smo potem sploh \u0161e kaj ve\u010d kot Pre\u0161ernovo \u00bbtnalo neob\u010dutljivo\u00ab? In ali ni to, kot pravi Nietzschejev Zaratustra, samo \u0161e neko \u00bbbedno zadovoljstvo\u00ab lagodja in obi\u010dajnosti?<\/p>\n\n\n\n

Nau\u010deno nezadovoljstvo<\/h2>\n\n\n\n

A naj bo to zadovoljstvo \u0161e tako bedno, dose\u010di ga je veliko te\u017ee kot svetovati. \u00bbV trenutku, ko prese\u017ee\u0161 to skepso, da meni pa ja ni treba delati na sebi,\u00ab optimisti\u010dno pritrjuje Zupan\u010di\u010d, \u00bbse odpre neskon\u010dno prilo\u017enosti.\u00ab Treba je zdravo jesti, treba je telovaditi, treba je \u010dustvovati, a se \u010dustvom ne predati, treba je dobro delati in dobro po\u010divati, treba je meditirati, vizualizirati, se odpirati, disciplinirati, terapirati in aktualizirati, komunicirati, optimizirati, organizirati, ekonomizirati, kultivirati, digitalizirati, da, tudi pedikirati, manikirati, depilirati, kdaj pa kdaj klistirati in redno masturbirati. Ne smemo biti negativni, ne smemo prokrastinirati, komplicirati, kritizirati, ne smemo se zapirati, ne smemo se konfrontirati, ne smemo objektificirati in ne smemo vsega kontrolirati \u2013 in ravno zato moramo o\u010ditno vse nadzirati. Kot bi rekle na\u0161e zmeraj priro\u010dne babice: \u010dlovek na koncu sam ve\u010d \u0161e srati ne zna.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih napotki z abstraktnostjo blodijo v mistiko, recimo, ko nam kot Bagola pravijo, da moramo najti svoj \u00bbnajgloblji namen\u00ab, svojo \u00bbunikatnost\u00ab ali \u00bbskrivnost\u00ab, s katero smo bojda rojeni v svet. Radi si hodijo v zelje: treba je, denimo, \u00bbpredelati rodbinske travme iz otro\u0161tva\u00ab, a ne smemo \u017eiveti v preteklosti; treba je storiti vse za svoje sanje in \u017eiveti na sto, a vendar paziti, da ne izgorimo. Ko se razjezimo, se kaznujemo, ker smo pustili \u010dustvom, da se nas polastijo; \u010de si ne damo du\u0161ka, ker smo jih potla\u010dili. \u010ce na koncu dolgega dneva ne prisluhnemo partnerju, nismo dovolj \u010duje\u010dni; \u010de se ne postavimo zase, ne dovolj asertivni. Za Bagolo je sre\u010da v prvi alineji muhasta Fortuna, ki pride in gre, kakor ji pa\u0161e, \u017ee v drugi pa nekaj, kar nam je zmeraj na dosegu in nam mora slu\u017eiti. Je v \u00bbmalih stvareh\u00ab in \u00bbmajhnih zmagah\u00ab, a zdi se, da je teh malih re\u010di ravno toliko, kot je oglasov za prehranske dodatke v revijah za zdrav \u017eivljenjski slog, v\u010dasih pa ve\u010d kot trapastih besednih iger v naslovih njegovih poglavij. Poglavje za poglavjem in korak za korakom nas ta nravni perfekcionizem pahne v kompulzivno obsesijo neskon\u010dnega samoizbolj\u0161evanja.<\/p>\n\n\n\n

Z roko v roki gre z egocentri\u010dnim individualizmom dandana\u0161njosti. Posamezniki, zazrti vase in v svoje probleme, samo \u0161e pospravljajo svoje sobe, tudi kadar jih \u2013 kot se je Jordanu Petersonu v slovitem pogovoru pridu\u0161al \u017di\u017eek \u2013 razmetavajo okoli\u0161\u010dine. \u0160e k filantropiji in hvale\u017enosti nas priro\u010dniki spodbujajo, ker, tako Bagola, \u00bbkar daje\u0161, dobi\u0161\u00ab, in ker, kot povzema Zupan\u010di\u010d, pomo\u010d drugim prina\u0161a \u00bbjasne \u010dustvene in psiholo\u0161ke koristi\u00ab oziroma, \u010de povemo brez olep\u0161av, ker se \u00bbljubezivnost spla\u010da\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Zna\u0161li smo se v mo\u010dvari razpr\u0161enih, samozadovoljnih, samozadovoljujo\u010dih se atomov, ki jih dru\u017ei edinole pridu\u0161eno zavedanje, kako nezadovoljni so. Preroki pozitivne psihologije so nam obljubljali, da nam bodo pokazali, kako se odu\u010diti na\u0161e \u00bbnau\u010dene nemo\u010di\u00ab, ki so jo v nas \u2013 tako, zdaj v teolo\u0161ki kapaciteti, razlaga Bagola \u2013 vcepila stoletja kr\u0161\u010danskega kulta trpljenja. Da nas bodo oni nau\u010dili zadovoljstva. V resnici so nas nau\u010dili nezadovoljstva.<\/p>\n\n\n\n

Kajti ali so na\u0161e sobe po vsej tej muji res kaj bolj pospravljene? Kve\u010djemu zdaj opazimo tudi pomanjkljivosti, za katere doslej sploh vedeli nismo. Svoj zara\u0161\u010deni vrti\u010dek primerjamo s sosedovim, ki ima na negovanih dru\u017eabnih profilih zmeraj ve\u010d plodov in manj plevela. Nalagamo slike, da bi tudi sami navzven signalizirali svoje notranje zadovoljstvo in popolnost, kot da bi mu \u0161ele to dru\u017ebeno priznanje moglo dati veljavo. Kot da bi se trudili biti sre\u010dni za druge<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

A kriterij tega, na prvi pogled preprostega ravnote\u017eja sre\u010dnega \u017eivljenja je postavljen tako visoko, da za njim ne stegujemo vratu ni\u010d bolj uspe\u0161no kot Tantal za vodo. Dokler ne bomo dovolj meditirali ali telovadili, se niti ne moremo prito\u017eevati. Saj je vendar vse v na\u0161ih rokah! (Ali nas \u0161e katera spodbuda navdahne z ve\u010djo nemo\u010djo? \u00bbLahko si marsikaj, zato ne sikaj,\u00ab odgovori Bagola.)<\/p>\n\n\n\n

Nau\u010deno nezadovoljstvo je voda na mlin samopomo\u010dni\u0161kega trga, saj bodo nau\u010deno nezadovoljni pomo\u010d iskali in kupovali \u0161e naprej. Nekaterim med njimi se bo ob prenajedanju s komodificirano modrostjo zazdelo, da se je tudi njim odprlo tretje oko, in bodo \u017eeleli napaberkovane misli deliti v spet novih pratikah. Tako se zavozla pozitivna zanka industrije sre\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Poenostavljanje sre\u010de<\/h2>\n\n\n\n

Skomine so se ob tem zbudile tudi tehnokapitalistom. Po digitalnih trgovinah mrgoli aplikacij, s katerimi lahko bele\u017eite svoje po\u010dutje in za nekaj deset evrov mese\u010dne naro\u010dnine izvajate blagodejne napotke ter pozorno spremljate statistiko svojega vztrajnega napredka k popolnosti. Tehnologije sre\u010de svoje lovke zdaj raztegujejo \u0161e v fizi\u010dni svet. British Airways te pokrijejo z odejo, ki od\u010ditava \u010dustvena stanja in se obarva rde\u010de, \u010de si nemiren. Stevardese takoj prisko\u010dijo na pomo\u010d s kakim eliksirjem. Sline se cedijo tudi \u0161tacunarjem, ki so jim povedali, da je potro\u0161njo mo\u010d korelirati \u2013 in torej stimulirati \u2013 z dopaminom. V spregi s kognitivnimi znanostmi se uresni\u010dujejo napovedi Johna B. Watsona, enega od utemeljiteljev psiholo\u0161kega behaviorizma, da bodo lahko \u00bbu\u010ditelji, zdravniki, sodniki in poslovne\u017ei prakti\u010dno uporabili na\u0161e podatke\u00ab. Na sre\u010do \u2013 in na zanjo potrebne nakupe \u2013 bo kmalu mo\u010d ciljati na nevron natan\u010dno.<\/p>\n\n\n\n

Jasno je, da pri tem politika ne bo sedela kri\u017eem rok. Leta 2014 so mogotci v Davosu na dolgo in \u0161iroko razpravljali, kako dose\u010di, da bodo prebivalci sveta sre\u010dni. Tekom Svetovnega ekonomskega foruma<\/em> so udele\u017eenci nosili zapestnice, ki so se obarvale glede na njihovo po\u010dutje. Matthieuja Ricarda, francosko-nepalskega budisti\u010dnega meniha, ki so ga po nevroznanstvenem pregledu mo\u017eganov razglasili za najsre\u010dnej\u0161ega mo\u017ea na svetu, so razstavili kot \u010dudo narave in ideal prihodnosti. Kitajci neza\u017eelena \u010dustva s kamerami razbirajo kar z obrazov. S tem panoptikonom so najprej postrojili zapornike, zdaj pa z njim vsevprek zagotavljajo \u0160i D\u017einpingovo socialisti\u010dno vizijo \u00bbpozitivne energije\u00ab (\u6b63\u80fd\u91cf). Utilitarni paradi\u017e, v katerem bo kon\u010dno maksimalizirano, na biolo\u0161ko formulo in politi\u010dno geslo poenostavljeno blagostanje \u010dlove\u0161tva, kot si je to zami\u0161ljal Jeremy Bentham, se pribli\u017euje kot komet.<\/p>\n\n\n\n

Kot ugotavlja William Davies v The Happiness Industry<\/em> (2015), pa se je medtem bistveno spremenila podstat \u00bbsre\u010de\u00ab. Da bi du\u0161evna stanja prepoznali in opredelili, skoraj ne potrebujemo ve\u010d \u010dloveka, ki jih do\u017eivlja in opisuje. Potrebujemo samo mo\u017egane, ki jih lahko izmerimo s slikovnimi metodami. Njihovo delovanje z malo napredne (in nam smrtnikom ezoteri\u010dne) statistike popre\u010dimo, potem pa lahko dolo\u010dimo, v kak\u0161nem stanju je bila, je in bo prou\u010devana oseba. Zamislimo si lahko to\u010dko, ko zadnje besede ne bo imela ve\u010d oseba, ki stanje do\u017eivlja, ampak tisti zunaj, ki opazujejo njeno telo. Sre\u010da v tem primeru ni ve\u010d nekaj subjektivnega in kvalitativnega. Postane objektivno, kvantificirano dejstvo. Do objektivnega dejstva pa lahko pridemo z objektivnimi metodami. Brez subjekta.<\/p>\n\n\n\n

Ko s tega zornega kota beremo Zupan\u010di\u010devo infektolo\u0161ko prognozo, da je \u00bbsre\u010da nalezljiva\u00ab, nas lahko upravi\u010deno zmrazi. Kje se tu kon\u010da utopija in za\u010dne distopija? Kdo bi vedel v teh divjih, motnih vodah \u2026 A pomor\u0161\u010daki plujejo naprej, \u010de\u0161 da jih proti njihovi volji nosi zgodovinski tok. Za \u00bbKaj?\u00ab, \u00bbZakaj?\u00ab in \u00bb\u010cemu?\u00ab ni ne \u010dasa ne pozornosti, ostane samo \u0161e ve\u010dni \u00bbKako?\u00ab tehnologije. Hvalabogu bo na ta vpra\u0161anja namesto nas kmalu odgovorila tehnologija sama, ki bo iz miselne zgodovine izpovpre\u010dila resnico.<\/p>\n\n\n\n

Kaj preostane nam? \u010ce ne \u017eelimo, da nas ta sre\u010dni val ujame nepripravljene \u2013 \u010de ne \u017eelimo, da bi za sre\u010dnimi zaostali v slu\u017ebi ali na\u0161i otroci v \u0161oli, \u010de \u017eelimo biti \u00bbzdravi\u00ab in \u00bbnormalni\u00ab, \u010de \u017eelimo izpolniti trenutna merila \u00bbuspe\u0161nega\u00ab ali \u00bbdobrega\u00ab \u010dloveka, \u010de \u017eelimo, kot pravi Zupan\u010di\u010d, \u017eiveti \u00bbpolno funkcionalno\u00ab \u2013 je skrajni \u010das, da za\u010dnemo delati na sebi. Dokler \u0161e lahko.<\/p>\n\n\n\n

Odtujenost sebstva<\/h2>\n\n\n\n

Tako nam je bilo odtujeno celo delo na sebi. Na sebi ne delamo zato, ker bi to zares hoteli ali potrebovali, iz notranjega vzgiba, zase. Niti tega ne po\u010dnemo zato, ker bi kaj \u017eeleli storiti za druge ljudi. To po\u010dnemo, ker je \u00bbduhovno\u00ab delo postalo samo \u0161e ena od obveznosti \u2013 navad, kot jih evfemisti\u010dno imenujejo v samopomo\u010dni\u0161kih krogih \u2013, ki jih je treba izpolnjevati, da se obdr\u017eimo v brezosebnem sistemu, katerega pri\u010dakovanjem moramo ugoditi, da bi mu dokazali svojo vrednost, saj nas bo sicer izpljunil. Duhovnost je postala nekaj povsem materialnega; kar je bilo neko\u010d namenjeno \u00bbneuporabni\u00ab transcendenci, pa je instrumentalizirala profana ekonomija.<\/p>\n\n\n\n

Toda ali smo sebstvo, ki ga s takim delom na sebi in s to motivacijo izdelujemo, sploh \u0161e mi? Ali je to nekdo drug, persona, ki je postala tako dominantna, da je nadomestila stvarnika? Moje delo na sebi se udejanja in upredmetuje v nekem umetelnem \u00bbJazu\u00ab, ki ni ve\u010d istoveten z mojo notranjostjo in ki s tem za\u010dne, tako kot vsak predmet, obstajati vse bolj samostojno. Ne obstaja le zame, ampak tudi za druge, in ne obstaja ve\u010d samo v meni, ampak tudi zunaj, mimo in zoper mene. Sebe tako reko\u010d dam od sebe. Ne gledam se ve\u010d samo navznoter, gledam se navzven; \u00bbsem\u00ab tudi tam, kot nekaj drugega in nenavadno tujega.<\/p>\n\n\n\n

Popolnej\u0161i, kot se trudim napraviti ta svoj \u00bbJaz\u00ab, bolj kot ga prokrustovsko prilegam zahtevanim idealom, manj se mi zdi, da sem svojemu izdelku podoben in te\u017ee prepoznam sledove svojega avtorstva v njegovi idealnosti. Naposled se mi zazdi, da sploh ni nekaj mojega. A vmes je prav on postal tista podoba, ki je v o\u010deh sveta ovrednotena kot moja edina pristna eksistenca. Ne samo to: postane pogoj, da v svet lahko vstopam, medtem ko se moram samemu sebi odre\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Moje delo na sebi mi je bilo odtujeno. \u00bbKar koli \u017ee je proizvod njegovega dela,\u00ab pravi Karl Marx o delavcu, \u00bbto ni on. Zatorej kolikor ve\u010dji je ta izdelek, toliko manj je on sam on.\u00ab Tako kot delavec, ki v fabriki, v kateri dela za kapitalista, ne more biti nikoli \u00bbdoma\u00ab, postane Jaz tujec v lastni hi\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKar koli \u017ee je proizvod njegovega dela,\u00ab pravi Karl Marx o delavcu, \u00bbto ni on. Zatorej kolikor ve\u010dji je ta izdelek, toliko manj je on sam on.\u00ab Tako kot delavec, ki v fabriki, v kateri dela za kapitalista, ne more biti nikoli \u00bbdoma\u00ab, postane Jaz tujec v lastni hi\u0161i.<\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

Naj se svoje maske \u0161e tako trudimo vzljubiti, ljubezni nam ne morejo vra\u010dati. Brez njih smo goli, nepopolni, ranljivi, ni\u010dvredni. Z njimi smo razklani, razdvojeni med praznino notranjosti in la\u017enostjo ideala, ki smo se mu podredili. V lastnem \u017eivljenju \u017eivimo tuje \u017eivljenje, in to \u017eivljenje ni ni\u010d ve\u010d kot prisilna igra, pripoved, s katero si zagotavljamo veljavnost v dru\u017ebi, preden se umaknemo v zasebnost. V zasebnost, za katero se zdi, da pa vztrajno izginja.<\/p>\n\n\n\n

Kako ube\u017eati tej \u00bbsovra\u017eni sre\u010di\u00ab, kako se soo\u010diti z razklanostjo, v katero nas pahne, kako najti pravi, pristni jaz, v iskanju katerega smo se sploh zavozlali, in se z njim sprijazniti in spoprijateljiti? Odgovor sistem ponuja na dlani: tako, da napravimo spet novi, \u0161e bolj\u0161i Jaz.<\/p>\n\n\n\n

Ergonomija<\/h2>\n\n\n\n

Kak\u0161ne posledice za posameznika nosi izginotje zasebnosti in razprodaja sebstva v prid javnim, komodificiranim personam, smo lahko v zlatih \u010dasih opazovali pri hollywoodskih zvezdnikih. Toda \u010de so ti trpeli zlasti zaradi vdora drugih<\/em>v svoje \u017eivljenje, se pri estradi nove dobe, pri influenserstvu<\/em>, dogaja prav nasprotno: meje svoje zasebnosti podirajo samovoljno. Vabijo nas v svoj dom, z nami delijo najintimnej\u0161e misli in ob\u010dutke, da se z njimi po\u010dutimo kot s prijatelji.<\/p>\n\n\n\n

Po eni strani se s tem odre\u010dejo svojemu zasebju in ga povsem podredijo ekonomskim in socialnim mehanizmom, ki zdaj gradijo tudi njihovo zasebno eksistenco. Hkrati s to \u0161irokogrudno, \u00bbsleherni\u0161ko\u00ab odprtostjo infiltrirajo v na\u0161o in tako ekonomsko u\u010dinkoviteje kot oddaljena hollywoodska bo\u017eanstva vplivajo na na\u0161e \u017eivljenjske in nakupovalne odlo\u010ditve.<\/p>\n\n\n\n

Vendar bi se motili, \u010de bi mislili, da se lahko tej komercializaciji dela na sebi in njenim posledicam anonimni smrtniki zlahka izognemo. Tiste, ki slu\u010dajno \u0161e niso za\u010deli delati sami na sebi sami od sebe, bodo v to prisilili delodajalci. Google \u017ee zaposluje uradne veseljake, ki skrbijo za sre\u010dnost kadra, \u00bb\u010duje\u010dnost\u00ab pa bo na prioritetni listi silicijskih vrednot kmalu zasen\u010dila \u00bbproduktivnost\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\u0160efi ne upravljajo ve\u010d z delavci, ampak s \u00bbcelostnimi osebami\u00ab. Ni ve\u010d dovolj, da opravimo svoje delo. Da bi lahko delali, moramo delati na sebi. Na delovnem mestu se moramo dobro po\u010dutiti, mu biti predani, mora nas napolnjevati, zanj moramo \u017eeleti \u017eiveti. Na mesto samonikle tovari\u0161ije, ki se je spletala med delavci preteklosti, stopajo sistemati\u010dni timbildingi za harmonizacijo kolektiva. Delovi\u0161\u010da prihodnosti so polna fitnesov, barov in drugih sprostitvenih koti\u010dkov. V ra\u010dunalni\u0161ki firmi, mimo katere ve\u010dkrat grem na poti v kavarno, je soba, ki gleda na ulico, polna miz za pingpong in namizni nogomet. Imajo celo tobogan, po katerem se lahko ra\u010dunalni\u010darji \u2013 ti in\u017eenirji (ali konjeniki) krasnega novega sveta \u2013 transportirajo po delovnem mestu svojih sanj.<\/p>\n\n\n\n

Za vso to \u00bbergonomijo\u00ab prav gotovo ne stoji dobrodu\u0161nost direktorjev. Nenazadnje evropsko ekonomijo depresija stane kar \u0161eststo milijard letno! Na\u0161o produktivnost naj bi zmanj\u0161ala za petintrideset odstotkov. Ne gre samo za uradno patologijo: zgolj \u00bbnezavzetost\u00ab delavcev stane ameri\u0161ka podjetja petsto milijard na leto. Sre\u010da in delo na sebi, ki naj bi proizvedlo zavzetost, torej nista vrednoti sami na sebi, temve\u010d dobesedno slu\u017eita drugim: vsak evro, investiran v \u00bbdobrobit\u00ab zaposlenih, se povrne s tremi evri v dobrobit lastnikov. V sistemu, v katerem je po Friedmanu moralna dol\u017enost korporacij, da \u010dim ve\u010d slu\u017eijo, ni presenetljivo, da je coaching<\/em> postal milijardna industrija. Med zdravjem, sre\u010do, produktivnostjo in profitom se je vzpostavila ena\u010dba. Za svobodo v njej ostane kaj malo prostora.<\/p>\n\n\n\n

Preden so novej\u0161e \u0161tudije pod vpra\u0161aj postavile njeno u\u010dinkovitost, se je \u010duje\u010dnostna meditacija razpasla po ameri\u0161kih \u0161olah, \u010de\u0161 da naj bi pripomogla k du\u0161evnemu zdravju mladih. Ker je v tej starostni skupini du\u0161evnih obolenj vedno ve\u010d, je v razcvetu tudi pedopsihiatrija, ki stre\u017ee tako s farmakolo\u0161kimi kot z vedenjskimi intervencijami. Ne dvomim, da mladostniki potrebujejo pomo\u010d. A \u010de pogledamo pod dobre namene, vidimo, da jih s tem, ko jim ka\u017eemo, kako pre\u017eiveti v krutem sistemu, ne da bi se zlomili, a tudi ne da bi problematizirali ta sistem, u\u010dimo istega prilagajanja, ki smo ga \u017ee pri sebi prepoznali kot orodje ideolo\u0161ke reprodukcije. A ne samo to: vsakr\u0161no odstopanje, ki kazi na\u0161 graf polno funkcionalnega, prilagojenega \u010dloveka, spremenimo v patologijo, ki jo je treba ozdraviti.<\/p>\n\n\n\n

Robate, vendar v svoji politi\u010dnosti preproste kategorije prilagojenosti in delinkvence so nadomestile kategorije zdravih in nezdravih. Da \u00bbnesre\u010dni\u00ab postanemo normalni dr\u017eavljani, moramo ozdraveti. Mo\u017enost, da bi bilo lahko za obolenja krivo okolje ali da gre za stranske u\u010dinke zdravil, potisnemo v ozadje. Kajti \u00bbpolno funkcionalen,\u00ab kot pi\u0161e Zupan\u010di\u010d, je \u00bb\u010dlovek, ki stvari najprej raz\u010disti pri sebi, preden poka\u017ee s prstom na druge.\u00ab S tem banalnim moralizmom se vse disonance, ki izhajajo iz nevzdr\u017enega razmerja med posameznikom in dru\u017ebeno ureditvijo, transmutirajo v notranjo krivdo. Ta zaradi nemogo\u010dosti pokore poraja \u0161e bolj onesposabljajo\u010de malodu\u0161je.<\/p>\n\n\n\n

Ker je postalo pogoj osebnega, poklicnega in dru\u017einskega uspeha, ker notranji mir, pojasnjuje Zupan\u010di\u010d, \u00bbvodi k uspehu in sre\u010di\u00ab in ker brez njega nimamo ve\u010d pravice do avtenti\u010dne eksistence, je delo na sebi obvezen na\u010din \u017eivljenja, etos<\/em>, ki se mu podreja vsa etika. \u00bbDu\u0161evno zdravje,\u00ab strne Bagola, \u00bbje valuta prihodnosti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Prepletenost silnic, na prese\u010di\u0161\u010du katerih se v vsej svoji mesijanski dobronamernosti in ni\u010d hudega slute\u010dem oportunizmu znajde samopomo\u010dni\u0161ka literatura, pri\u010da o tem, da se z njo ne moremo ukvarjati le kot z nepomembnim \u0161arlatanstvom in dobi\u010dkarstvom. Razumeti jo moramo v njenem sotvarju. Toda takoj ko pogled raz\u0161irimo, tvegamo, da bomo zamajali na\u0161 dru\u017ebeni red. Ta pa je, naj bo \u0161e tako utesnjujo\u010d, edino, kar imamo in kar nas varuje pred neznanim.<\/p>\n\n\n\n

Protipomo\u010d<\/h2>\n\n\n\n

Od floskul do dogem, od perfekcionizma do fatalizma, od osebnostne rasti do razkroja, od totalnega liberalizma do liberalnega totalitarizma, to je torej pot, po kateri nas s hoteno nevednostjo pelje samopomo\u010dni\u0161ka literatura. V iskanju avtenti\u010dnega Jaza se odre\u010demo tako \u00bbavtenti\u010dnosti\u00ab kot \u00bbJazu\u00ab, \u00bbsre\u010da\u00ab pa postane le \u0161e klavrna predstava za javnost, ki poraja svoje nasprotje. Ne moremo si ve\u010d zaupati, da je umik v zasebnost resni\u010dno umik in da se sploh \u0161e imamo kam umakniti. Delo na sebi, s fatamorgano sre\u010de, ki nam jo moli pred nos, vred, je sistem inkorporiral kot poslednje sredstvo svoje reprodukcije.<\/p>\n\n\n\n

Kritike tega pojava so se za\u010dele pojavljati \u0161ele nedavno, dasiravno brez potrebnega odmeva. Will Storr v Selfie: How We Became So Self-Obsessed and What It\u2019s Doing to Us<\/em> (2017) polemizira z zahodnja\u0161kim narcisizmom. Carl Cederstr\u00f6m in Andr\u00e9 Spicer sta neizvedljivost perfekcionizma v Desperately Seeking Self-Improvement: A Year Inside the Optimization Movement<\/em> (2017) ponazorila tako, da sta ga zaman poskusila udejanjiti. Svend Brinkmann je \u0161el \u0161e korak dlje in nas v Stand Firm: Resisting the Self-Improvement Craze<\/em> (2014) od samopomo\u010dni\u0161ke literature izrecno odvra\u010da. Toda tudi on se naposled zate\u010de v stoicizem. Nazadnje nam malce antoniettovsko svetuje, naj namesto samopomo\u010dni\u0161kih knjig raje beremo romane.<\/p>\n\n\n\n

Bolj celostno pristopajo William Davies v The Happiness Industry<\/em> (2015) in Edgar Cabanas in Eva Illouz v Manufacturing Happy Citizens: How the Science and Industry of Happiness Control Our Lives<\/em> (2019). Tovrstne analize se uspejo prebiti do politi\u010dnoekonomskih ogrodij, ki osmi\u0161ljajo in poganjajo samopomo\u010dni\u0161tvo, hkrati pa izpostavljajo, kako je izrabljeno. Vendar odgovornost zelo rade v celoti zvrnejo na neoliberalni kapitalizem, ki danes slu\u017ei kot prikladno neoprijemljiv krivec za vse zlo.<\/p>\n\n\n\n

Ali se za industrijo sre\u010de vendarle ne skriva \u0161e nekaj drugega, nekaj globljega, nekaj, kar neoliberalizem resda s pridom izkori\u0161\u010da in potencira, vendar tega sam ni povzro\u010dil? Sociolo\u0161ke, marksisti\u010dne kritike v tem, ko se posve\u010dajo omejujo\u010dim okvirom \u010dloveka, prepogosto zapostavijo \u010dloveka samega. Vztrajajo pri zgodovinski dolo\u010denosti \u010dlovekove \u00bbnarave\u00ab, vendar premalo pozornosti namenijo njenim morebitnim vnaprej\u0161njim pogojem. Pogojem, zaradi katerih se je \u010dloveku \u00bbdelu na sebi\u00ab odre\u010di veliko te\u017ee, kot bi si \u017eelel.<\/p>\n\n\n\n

Pe\u0161\u010deni \u010dlovek<\/h2>\n\n\n\n

Helmuth Plessner, nem\u0161ki filozofski antropolog z za\u010detka 20. stoletja, je dejal, da je \u010dlovek s tem, ko se je za\u010del zavedati samega sebe, s seboj in svojim delovanjem vstopil v vpra\u0161ljiv, negotov odnos. Ne more ve\u010d \u00bbbiti, kar je\u00ab, ne more se \u00bbnajti v samem sebi\u00ab, ne more ravnati naravno, nagonsko, avtomati\u010dno. Od samega sebe je napravil korak nazaj in se gleda z razdalje. Njegovo delovanje je, ker je zavestno in premi\u0161ljeno, \u00bbumetelno\u00ab. Mora se oblikovati, tako ali druga\u010de, in izdelovati, v to ali ono. Vendar to po\u010dne vedo\u010d, da v vsem njegovem po\u010detju in na vseh njegovih \u00bbnajbolj\u0161ih razli\u010dicah sebe\u00ab ni ni\u010d nujnega. Ve, da bi lahko vedno bil kaj drugega in ravnal kako druga\u010de, pa nima avtoritete, ki bi mu povedala, kaj in kako.<\/p>\n\n\n\n

Samemu sebi tako postane odprto vpra\u0161anje, nedolo\u010dljivo in nedokon\u010dano, nepopolno bitje, brez mesta v \u0161irnem svetu. To ob\u010duti kot necelovitost, kot notranjo razklanost, ki jo je slovenski filozof Borut O\u0161laj imenoval \u00bbdiafora\u00ab. S svojim delovanjem jo sku\u0161a zaceliti na najrazli\u010dnej\u0161e na\u010dine. Zateka se v bajke, v vero, v umetnost in znanost. S takimi sistemi simbolov se trudi vnovi\u010d osmisliti svoj svet, se vanj umestiti in se uravnovesiti. Vendar njegovo prizadevanje nima konca, ker je brezkon\u010dnost vgrajena v zgradbo njegove biti. Takoj ko dose\u017ee kriterij popolnosti, ki si ga je zastavil, komaj iznajde utopijo, h kateri se ste\u010dejo vsi njegovi upi, \u017ee \u00bb\u010dlovek v njem\u00ab stopi onkraj nje. Spozna, da je bila to samo \u0161e ena hipoteza, na katero se je oprl, ki pa ni ni\u010d absolutnega in ni\u010d ve\u010dnega.<\/p>\n\n\n\n

Ni\u010desar takega ni, kot je \u00bb\u010clovek\u00ab, pravi Plessner. So samo zgodovinski poskusi opredelitve odprtega bitja, ki bi svojo brezmejno svobodo dokazalo s tem, da se zameji. Delo na sebi je tako nujno Sizifovo. Komaj skalo privalimo do vrha, misle\u010d, da smo se na\u0161li, \u017ee zgrmi navzdol in moramo za\u010deti znova. To je zgolj \u010dlove\u0161ko.<\/p>\n\n\n\n

Ni\u010d \u010dudnega in napa\u010dnega torej ni, da si vedno znova zastavljamo vpra\u0161anja o tem, kako \u017eiveti in kaj iz sebe narediti. Niti da si nanje odgovarjamo, sami ali v skupnosti. Te\u017eava nastane, ko ti odgovori in pojmovanja \u010dlovekovega bistva, ki so jim za podlago, ne slu\u017eijo ve\u010d nam in na\u0161im vpra\u0161anjem, temve\u010d nekomu oziroma ne\u010demu<\/em> drugemu. Zlasti ko ta drugi v prvi vrsti v mislih nima na\u0161e dobrobiti, temve\u010d je izvr\u0161evalec ideologije, ki nas bo kmalu zadu\u0161ila.<\/p>\n\n\n\n

Neoliberalizem se \u010dloveku v prvem trenutku poka\u017ee kot eksistencialni obli\u017e, kot smiseln sistem, znotraj katerega je z nekaj truda in vrlin mogo\u010de ne le obogateti, temve\u010d dose\u010di tudi polno mero \u010dlovekove popolnosti, sre\u010do. Nauk tega \u00bbameri\u0161kega sna\u00ab je v svoji skrajnosti lepo prikazan v filmu The Pursuit of Happyness<\/em> (2006). Potem ko Chris Gardner (Will Smith) s sinom ostane brez strehe nad glavo, se ne preda obupu, ampak se iz bede potegne z dobrosr\u010dnostjo in marljivostjo, z mo\u010djo izdelanega zna\u010daja. Za to ga sistem nagradi z vstopnico v svet bogatih, v svet zmagovalcev. A za vsakega Gardnerja je na svetu tiso\u010de drugih, ki \u2013 po golem naklju\u010dju usode, ne po svoji krivdi \u2013 \u017eivijo v tolik\u0161ni bedi, da je ni \u00bbrazli\u010dice sebe\u00ab, ki bi ji lahko kljubovala, in nikogar, ki bi nanje \u010dakal z vstopnico. \u010ce takemu bagoliziramo, da se \u00bbonkraj cinizma za\u010dne prava rast\u00ab, ga navdamo le \u0161e z ve\u010djim obupom.<\/p>\n\n\n\n

Samopomo\u010dniki si pred vsem tem iz razli\u010dnih razlogov, med katerimi dobi\u010dek in narcisisti\u010dni u\u017eitek vpliva igrata nemajhno vlogo, zatiskajo o\u010di. Omalova\u017eujejo dru\u017ebeni kontekst in ideolo\u0161ko obremenjenost svojih konceptov in receptov ter s tem to ideologijo le \u0161e utrjujejo. Ker ubirajo kraj\u0161e, la\u017eje, v\u0161e\u010dnej\u0161e, donosnej\u0161e poti, ne preverijo svojih predpostavk in se sprijaznijo z dogmami. Klju\u010dne pojme in vrednote, na katerih gradijo svoje nauke, preprosto snamejo iz kulturne metamre\u017ee, kot da so nekaj jasnega in nesporno dobrega.<\/p>\n\n\n\n

Toda ali nismo, kot pravi Nietzsche, \u00bbs tem velikanskim ciljem razblinjenja vseh ostrih robov \u017eivljenja na poti do tega, da bomo \u010dlove\u0161tvo spremenili v pesek? Pesek! Majhen, mehak, okrogel, neskon\u010den pesek!\u00ab<\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

S pridigarsko vnemo, naj bo retori\u010dno \u0161e tako pridu\u0161ena, vsiljujejo ozke, partikularne, nepremi\u0161ljene pojme \u010dloveka. Postavljajo mu mere popolnosti, ki ga, namesto da bi ga kakor koli osvobodile, \u0161e trdneje vklepajo v okove. Namesto da bi \u010dloveka opolnomo\u010dili \u2013 z razgledanostjo, s kompleksnim razumevanjem sveta, s \u0161irokodu\u0161nostjo, s samostojno uporabo uma \u2013, njegovo mo\u010d in mo\u017enosti, kaj vse bi lahko bil, zavoljo \u00bbbednega zadovoljstva\u00ab omejijo. Toda ali nismo, kot pravi Nietzsche, \u00bbs tem velikanskim ciljem razblinjenja vseh ostrih robov \u017eivljenja na poti do tega, da bomo \u010dlove\u0161tvo spremenili v pesek? Pesek! Majhen, mehak, okrogel, neskon\u010den pesek!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Razpotja<\/h2>\n\n\n\n

S tega vidika ima Brinkmann morda prav, ko pravi, da bi bilo manj\u0161e zlo, \u010de bi namesto samopomo\u010dni\u0161kega \u010dtiva naslednji\u010d v roke vzeli roman. Umetnost, \u010de se ji le uspe upreti sku\u0161njavam komercializacije in politikantstva, stvarnost prikazuje ve\u010dplastno. Poka\u017ee nam misli in hrepenenja ljudi, ki, \u010de naj jih ob\u010dinstvo sprejme kot \u017eive in resni\u010dne, ne morejo biti poenostavljeni na priro\u010dne anekdote. Bralca, poslu\u0161alca ali gledalca neposredno soo\u010da z druga\u010dnostjo in drugotnostjo. A s tem, ko jo poosebljeno in upredmeteno izkusimo, mimo predsodkov in varovalk la\u017ee uveljavi svojo pravico do obstoja. Namesto da bi pojem \u010dloveka o\u017eila, ga tako lahko raz\u0161iri.<\/p>\n\n\n\n

Navsezadnje je nekaj podobnega po\u010del tudi Sokrat, ta pionir samoskrbni\u0161tva, ki bi ga kdo nemara celo lahko okrivil godlje, v kateri smo se zna\u0161li. Vendar ga Platon po navadi slika, kako se na mo\u010d otepa, da bi podajal odgovore in nauke. Ko ga Demodok prosi, naj pou\u010di njegovega vedo\u017eeljnega sina, Teaga, Sokrat z zna\u010dilno ironijo zanika, da bi imel kaj u\u010diti. Svetuje mu, naj se raje obrne na katerega od sofistov, ki so tiste dni atensko mlade\u017e v zameno za pla\u010dilo u\u010dili vsega mogo\u010dega. Sam zna postavljati edinole vpra\u0161anja, s katerimi kot kak\u0161na babica, tako se rad predstavlja, drugim le pomaga roditi resnico, ki jo imajo v sebi. A navadno ne rodijo ni\u010desar razen ugotovitve, da so polni nedomi\u0161ljenih mnenj in da vsi skupaj pravzaprav ni\u010desar ne vedo.<\/p>\n\n\n\n

Bruce na filozofiji ti sloviti aporeti\u010dni ali \u00bbbrezpotni\u00ab zaklju\u010dki pustijo nepote\u0161ene in kmalu poi\u0161\u010dejo bolj sistemati\u010dne mislece. \u010ce je vse, kar si mislim in po\u010dnem, neosnovano, kaj naj si potem mislim, kako naj ravnam<\/em>? Kaj naj iz sebe naredim? Kot da se znajdem brez tal pod nogami. Tavam in tipam v temi. Nemogo\u010de se zdi tako spoznanje kot delovanje. Ne morem vedeti, kaj je sre\u010da, niti je ne znam dose\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Vendar je prav to odprto spra\u0161evanje pogon najbolj ustvarjalnega filozofiranja. S svojo nedokon\u010dnostjo in kriti\u010dnostjo prepre\u010duje, da bi na\u0161a vednost okostenela v ideologijo. Ker nima pravilnih odgovorov in svetih knjig, ki bi svet razjasnjevale, je edini na\u010din, da svoje domneve preverimo, to, da si jih med seboj izmenjujemo in jih tehtamo v pogovoru. \u010ceprav so ga politiki spravili na slab glas, nam ravno tak kriti\u010dni \u2013 Platon bi dejal dialekti\u010dni \u2013 dialog omogo\u010di, da prese\u017eemo okvire svojih \u010dasov, da premagamo svoje geocentrizme in se zazremo onkraj meja na\u0161ih obzorij.<\/p>\n\n\n\n

Taka miselnost pa ne raz\u0161iri samo na\u0161ega pogleda na svet, marve\u010d tudi pogled nase. Ne govori nam, kaj vse ne smemo biti. Ne pridiga, kaj bi morali biti. Spodbuja nas, da razmi\u0161ljamo, kaj vse bi lahko bili, onstran vseh dogem in ideologij, obenem pa prepre\u010duje, da bi se zaprli vase in izgubili stik z dru\u017ebeno stvarnostjo. Kajti edini na\u010din, da preverimo, ali smo se v svojih osamljenih mislih prevarali ali zavedli, je, da stopimo v stik z drugimi, v soodvisnosti s katerimi tvorimo ta na\u0161 \u010dlove\u0161ki svet, znotraj katerega se osmi\u0161ljamo. Na sebi ne moremo delati zaradi<\/em> drugega ni\u010d bolj, kot lahko to po\u010dnemo brez<\/em> drugega.<\/p>\n\n\n\n

\u010cetudi ta dr\u017ea postane maksima na\u0161ega samoizbolj\u0161evanja, nam z ni\u010dimer ne zagotavlja, da bomo kaj la\u017ee dosegli katero od opevanih blagostanj. Kve\u010djemu bo utopije postavila na la\u017e. Osvobodili pa se bomo du\u0161e\u010dega perfekcionizma in se zasidrali v edini \u010dlovekovi gotovosti: v svoji neskon\u010dni nedoumljivosti. Delo na sebi nas ne bo ve\u010d vodilo v slepe ulice, pa\u010d pa na razpotja.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Esej je bil nominiran na Nate\u010daju za najbolj\u0161i slovenski esej revije Sodobnost in je bil prvi\u010d objavljen aprila 2024 v Sodobnost 88(4). Glede na to, kako visoko Slovenci cenimo samooskrbo, je bilo samo vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj bo zavladala tudi na podro\u010dju samopomo\u010di. Kon\u010dno lahko odlo\u017eimo uvo\u017eene modrijane in se obrnemo na avtohtone \u2013 tako ali […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":4129,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"_vp_format_video_url":"","_vp_image_focal_point":[],"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2}},"categories":[13],"tags":[81,82,83,84,85,58,65,78,79,80],"class_list":["post-4128","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji","tag-duhovnost","tag-materializem","tag-marksizem","tag-delo","tag-psihologija","tag-neoliberalizem","tag-umetnost","tag-samopomoc","tag-sreca","tag-filozofija"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/privid.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/440850781_864490395722610_8740844679955742817_n.jpg?fit=1407%2C2048&ssl=1","jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pdh6Hw-14A","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4128","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4128"}],"version-history":[{"count":35,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4128\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4971,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4128\/revisions\/4971"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4129"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4128"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4128"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4128"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}