{"id":3380,"date":"2023-09-21T19:32:00","date_gmt":"2023-09-21T19:32:00","guid":{"rendered":"https:\/\/privid.si\/?p=3380"},"modified":"2024-04-29T10:20:43","modified_gmt":"2024-04-29T10:20:43","slug":"vrazji-casi-delo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/privid.si\/en\/eseji\/vrazji-casi-delo\/","title":{"rendered":"Vra\u017eji \u010dasi (Delo)"},"content":{"rendered":"
\n

Dobrodo\u0161li v srednjem veku. Ujme naznanjajo armagedon, ljudje sklepajo zavarovanja z zvarki in uroki, po nebu pa letajo \u010darovnice, ki so vse to zakuhale. Stvarnost se je tako zapletla, da si jo uspe razlagati samo \u0161e bujna domi\u0161ljija. Ker smo svet od\u010darali, ga je o\u010ditno bilo treba spet za\u010darati. Tako se \u010dlovek zopet vra\u010da v prime\u017e vra\u017eeverja.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\n
Preberi<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Dobrodo\u0161li v srednjem veku.<\/em> Ujme naznanjajo armagedon, ljudje sklepajo zavarovanja z zvarki in uroki, po nebu pa letajo \u010darovnice, ki so vse to zakuhale. Stvarnost se je tako zapletla, da si jo uspe razlagati samo \u0161e bujna domi\u0161ljija. Ker smo svet od\u010darali, ga je o\u010ditno bilo treba spet za\u010darati. Tako se \u010dlovek zopet vra\u010da v prime\u017e vra\u017eeverja.<\/p>\n\n\n\n

Kako se ne bi? Razum se pred pripetljaji preteklih let, kaj \u0161ele zadnjih tednov, zdi nemo\u010den. Malodane od nikoder se vrstijo kriza za krizo, brez reda in logike. Ne mine leto brez nove, tako da smo ves \u010das v vznemirjeni pripravljenosti. Soo\u010deni z negotovostjo eksistence po bli\u017enjicah i\u0161\u010demo tola\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Vra\u017ee, tako je menil razsvetljenski filozof David Hume, izvirajo prav iz \u00bbdogodkov \u017eivljenja ter nenehnih upov in strahov, ki vzgibavajo \u010dlove\u0161kega duha\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Kolikor bolj se na\u0161a eksistenca zdi naklju\u010dna, nesre\u010dnej\u0161i, kot so njeni obeti, toliko bolj se na\u0161 duh, \u00bbprepla\u0161en, prestra\u0161en in zmalodu\u0161en, oprijema vsakega na\u010dina, kako bi ugodil skrivnostnim umnim mo\u010dem, od katerih je v celoti odvisna na\u0161a sre\u010da\u00ab. In tem bolj smo vra\u017eeverni.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKo bi ljudje mogli povsem nadzirati vse svoje okoli\u0161\u010dine ali pa bi jih vselej doletelo le najbolj\u0161e, se ne bi nikdar predali vra\u017eeverju,\u00ab se je strinjal Baruch de Spinoza.<\/p>\n\n\n\n

V objemu istega strahu<\/h2>\n\n\n\n

Toda vra\u017ee nam vlivajo krhke upe, ki nas vedno znova razo\u010darajo, s tem pa smo pahnjeni nazaj v objem istega strahu, ki nas je do njih pripeljal. Ker se rodijo iz nemo\u010di, se jih oprimemo \u0161e bolj in v njih vztrajamo, ne glede na to, kolikokrat se izneverijo resnici in izkustvu. Tistim, ki jih razpe\u010dujejo, to seveda pa\u0161e, saj so kon\u010dno na\u0161li poslu\u0161alce. Tekmujejo, kateri bo pridobil ve\u010d pozornosti, kot trgovci na sejmu, zmedeni in pani\u010dni potro\u0161niki pa tavamo od izlo\u017ebe enega do drugega.<\/p>\n\n\n\n

Tako tudi danes i\u0161\u010demo klju\u010d, kako bi mogli naklju\u010dja in nujnosti usode, od epidemije, vojne do sumljive radarske slike, zvesti na isti imenovalec. Ker povezav med dogodki z razumom ne znamo odkriti, hkrati pa nam ta nerad piha na du\u0161o, pred nami ostane samo groze\u010da gmota naklju\u010dij.1<\/a><\/sup><\/p>\n\n\n\n

Pred njo se zate\u010demo v ljudski imaginarij, ki dandanes prestaplja vse bregove. Zarote, ki so se nam \u0161e pred nekaj leti zdele kot \u010duda norosti, so se prek dru\u017eabnih omre\u017eij v javnem diskurzu udoma\u010dile. V\u010dasih so \u017eivotarile vsaka zase na obrobjih. Zdaj so kramarji ugotovili, da so mo\u010dnej\u0161i, \u010de se pove\u017eejo. Tako se Soros znajde na \u010delu vremenotvornega HAARP in s prostozidarsko globalisti\u010dno elito \u017eidovskega pokolenja pod krinko koronavirusa in ukrajinske vojne zahodnjake pretvarja v zasu\u017enjene hermafrodite. In na svetu se najde dovolj dejstev za vse.<\/p>\n\n\n\n

Glede na alternative, ki jih ponujata politika in inteligenca, se ne moremo \u010duditi. Ko na\u0161a desnica poplav ne posku\u0161a naprtiti Niki Kova\u010d, njihovi ideologi perejo \u010dlovekovo ime pred podnebno odgovornostjo in ljudi uspavajo v uteho bo\u017eje \u2013 ali pa\u010d evolucijske \u2013 previdnosti. Kot kak\u0161no mantro ponavljajo zapra\u0161ena gesla o tem, kako bo homo sapiens<\/em> s svojo premetenostjo premagal kapri\u010dno naravo in \u0161e naprej vrtel vesolje okoli svoje osi.<\/p>\n\n\n\n

Zana\u0161a tudi tiste, ki se prepri\u010dujemo, da smo na razumnej\u0161i strani epistemologije. Ljubitelji znanosti se varamo, da je \u010dista, nerazred\u010dena objektivnost. Vendar znanstvene razlage pogosto obsije halo mitolo\u0161kih pripovedi, ki kot kozmogonije in eshatologije preteklosti razlagajo za\u010detek in smoter sveta, da bi nas zavarovale pred neznanim. Oltar zamenja misti\u010dni laboratorij, preroke nerazumljivi u\u010denjaki, sveta pisma nepredirna znanstvena periodika.<\/p>\n\n\n\n

Scientisti\u010dni tercijalci utapljancu razlagajo zakone hidrodinamike, bogaboje\u010di darvinisti pa bi z evolucijo upravi\u010dili vse od slepega \u010drevesa do Mojzesovih zapovedi. \u00bbPrvi po\u017eirek iz \u010da\u0161e naravoslovja te napravi ateista,\u00ab gre apokrifni citat Wernerja Heisenberga. \u00bbA na dnu \u010da\u0161e \u010daka Bog.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Da bomo kmalu izpili svoj poslednji po\u017eirek, nas medtem opozarja \u010deta milenarijcev, ki na ves glas tol\u010dejo po zvonovih podnebne katastrofe in ne opazijo, da smo \u017ee zdavnaj oglu\u0161eli. Apokalipti\u010dni evangelisti \u017eugajo kolovodjem in gre\u0161ni raji, da prihaja sodni dan, in v vsakem pripetljaju vidijo njegove slutnje, v vsakem optimizmu herezijo. Ker slehernik ne \u010duti, kot da more proti podnebnim spremembam storiti kaj ve\u010d, kot da pre\u0161teje svoje krave, se lahko nazadnje samo \u0161e pridru\u017ei flagelantom in le\u017ee na cesto pred kolovoz.<\/p>\n\n\n\n

Toda ali ne bo u\u0161esa raje nastavil koketnej\u0161im pri\u0161epetovalcem? Ko se vre\u0161\u010danja moralistov naveli\u010da, se iz zgodovinskih u\u010dbenikov prikradejo vra\u010di, ki kuhajo kis, da bi ukrotili oblake, kvantni magi, ki coprajo s kvarki na\u0161ih teles in duhov, ter inkvizitorji, ki so se s \u010darovnicami in \u010darodeji pobratili. Televizija je za gledanost du\u0161o \u017ee davno prodala hudi\u010du in ob sobotnih popoldnevih gosti \u0161u\u0161marje in \u0161amane s \u010darobnimi kristali.<\/p>\n\n\n\n

Mrhovinarji na spletu<\/h2>\n\n\n\n

Za spletnimi vogali mrgoli mrhovinarjev, ki iz slehernega trupla napravijo pojedino. Janezi in Marije namesto v o\u0161tariji zdaj s spletnih pri\u017enic recitirajo konspiratorne pamflete, s katerimi utrjujejo narcisizem njihovih avtorjev. Koncentri\u010dni krogi na radarski sliki? Ne izraz mehanizma radarjev, ampak mahinacije Prometejev iz Cerna! Letalske sledi na nebu? Nikakor kondenzacija zraka iz letalskih motorjev ob razli\u010dnih atmosferskih pogojih, ampak toksini neoliberalnih iluminatov! Blazne\u017ei v Kristusovem imenu, a dale\u010d od njegovega duha pridigajo o Sodomi in Gomori.<\/p>\n\n\n\n

(Oh, ko bi le \u010crnjani vedeli, da je za pravi\u010dno opusto\u0161enje kriva eld\u017eibitikjuplus propaganda!) Influenserke gasilcem, gaze\u010dim po blatu in dero\u010dih vodah, kot kakim popotresnim romarjem tr\u017eijo kozmetiko s kar desetodstotnim popustom in \u0161irijo \u010den\u010de o \u010dudodelnih \u00bbletalih za preusmerjanje vremena\u00ab. Dru\u0161\u010dina hazarderjev iz Silicijeve doline je algoritme skrbno prikrojila, da ta gliha kar najbolje vkup \u0161triha. \u00bbVra\u017eeverne\u017eu fanatiki vladajo in fanatik postane,\u00ab bi pridu\u0161al Voltaire.<\/p>\n\n\n\n

Tako je na Zemlji leta dva tiso\u010d triindvajsetega Gospodovega. Res se zdi, kot da smo se vrnili v neki minuli vek, da smo, kot je dejal Francesco Petrarca, \u00bbobkro\u017eeni s temoto in gostim mrakom\u00ab. Ne nujno v na\u0161ih materialnih obetih, ki, \u010de je verjeti novorazsvetljencem, kot je Steven Pinker, zgodovinsko gledano kljub vsemu niso tako zanikrni. Gotovo pa v na\u0161i subjektivni perspektivi. Mra\u010dijo se obzorja, v katerih i\u0161\u010demo smisel sebi in svetu. Bojimo se jutri\u0161njega dne in, kamor pogledamo, nam obljubljajo huj\u0161ega.<\/p>\n\n\n\n

In zdaj se spra\u0161ujemo, kako \u010dloveka privesti iz te nedoletnosti, v katero se je vrnil na vrhuncu svojih ambicij. Razsvetljenci Pinkerjeve sorte, ki jih tudi pri nas ne manjka, \u0161e vedno mislijo, da se nazadovanju lahko zoperstavimo tako, da razsvetljenski projekt preprosto nadaljujemo. Kot da se vmes ni ni\u010d zgodilo, kot da nas od osemnajstega stoletja lo\u010dijo le koraki in ne preokreti. A veri v neskon\u010dno mo\u010d razuma in razsvetljenskemu projektu je zadnji \u017eebelj v krsto zabila druga svetovna vojna. Max Horkheimer in Theodor Adorno sta nas \u017ee v \u0161tiridesetih svarila, da ga je treba premisliti na novo. Edini na\u010din, da razum rehabilitiramo, je, da prepoznamo njegove meje.<\/p>\n\n\n\n

Vendar \u010das taki skromnosti, ki zahteva, da po\u017eremo svoj ponos, teorije in predsodke, ni naklonjen. Intelektualna desnica se je zagledala v rajsko preteklost, medtem ko se njena pehota pre\u017eivlja z grobimi kulturnimi boji poslednjih dni \u00bbizrojenega\u00ab zahoda. Tudi levici, ki je nad temeljito spremembo dru\u017ebenih pogojev obupala in se bolj kot za reve\u017ea zavzema za svoje barvite identitete ter nutrije, je ostala samo \u0161e eshatologija konca sveta.<\/p>\n\n\n\n

Ne ena ne druga zgodba \u010dloveku na tostranstvu ne ponuja odre\u0161enja. Navdajata ga s kilavimi upi, v katere \u0161e sami ne verjameta, in resni\u010dnimi strahovi. In prav s strahovi se vra\u017ee najraje hranijo. \u00bbStrah je tisti, ki jih porodi, ohranja in goji,\u00ab pravi Spinoza.<\/p>\n\n\n\n

Dostopne, kakovostne razlage<\/h2>\n\n\n\n

Spinoza se je zavedal, da se z vra\u017eeverjem ne moremo spopasti z vihanjem nosu, da ga s silo \u00bbne moremo pregnati ni\u010d bolj, kot lahko pre\u017eenemo \u010dlovekove strahove.\u00ab Zato je najprej treba poskrbeti za tesnobo, ki ga poraja. Po eni strani to lahko storimo tako, da javnosti ponudimo dostopne, kakovostne razlage in interpretacije dogodkov. Svoboden dialog med slednjimi, tudi kadar se odmikajo od strogega znanstvenega konsenza, bo ljudem dal vedeti, da jih nih\u010de ne vle\u010de za nos, da so tudi sami povabljeni k skupnemu projektu razumevanja, ne le k recitiranju razodete resnice.<\/p>\n\n\n\n

A prav tako pomembno se mi zdi, da olja na ogenj nehamo dolivati z apokalipti\u010dno retoriko. Kritike alarmizma so pogoste na desnici, vendar mu tu ne oporekam zato, ker bi dvomil o resnosti kriz, temve\u010d zato, ker je preprosto kontraproduktiven. \u010ce se \u017eelimo na pojave odzivati premi\u0161ljeno, potrebujemo ljudi, ki bodo zmo\u017eni razmi\u0161ljati.<\/p>\n\n\n\n

Panika to onemogo\u010da. S stra\u0161enjem si torej samo kopljemo jamo. V najbolj\u0161em primeru spro\u017ei hitre, nedodelane odzive, ki nas stanejo \u010das in sredstva, v najslab\u0161em pa se mno\u017eice namesto \u010drnogledim strokovnjakom raje zaupajo vra\u017eam in volkovom v ov\u010djih ko\u017euhih, ki jih prodajajo.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce kot demokrati\u010dna, sekularna dru\u017eba ne \u017eelimo ve\u010d staviti na bogove in duhove, moramo pa\u010d staviti na \u010dloveka in njegovo zmo\u017enost, da se izobra\u017euje in odgovorno uporablja svoj um. Namesto da ga s pla\u0161enjem \u0161e dodatno oviramo, ga pri tem omogo\u010dimo in podprimo. \u010ce mu \u017ee ne bo pomagal Bog, si bo potem vsaj lahko pomagal sam.<\/p>\n\n\n

  1. test \u21a9\ufe0e<\/a><\/li><\/ol>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Dobrodo\u0161li v srednjem veku. Ujme naznanjajo armagedon, ljudje sklepajo zavarovanja z zvarki in uroki, po nebu pa letajo \u010darovnice, ki so vse to zakuhale. Stvarnost se je tako zapletla, da si jo uspe razlagati samo \u0161e bujna domi\u0161ljija. Ker smo svet od\u010darali, ga je o\u010ditno bilo treba spet za\u010darati. Tako se \u010dlovek zopet vra\u010da v […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":3381,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"advanced_seo_description":"","jetpack_seo_html_title":"","jetpack_seo_noindex":false,"_vp_format_video_url":"","_vp_image_focal_point":[],"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":"[{\"content\":\"test\",\"id\":\"27ce7b1a-caa5-4a4e-90da-7306e80bbdc5\"}]","jetpack_publicize_message":"","jetpack_publicize_feature_enabled":true,"jetpack_social_post_already_shared":true,"jetpack_social_options":{"image_generator_settings":{"template":"highway","default_image_id":0,"font":"","enabled":false},"version":2}},"categories":[13],"tags":[37,44,45,46],"class_list":["post-3380","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji","tag-mediji","tag-vrazeverje","tag-srednji-vek","tag-teorije-zarote"],"jetpack_publicize_connections":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/privid.si\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/EDBC89AB-AB03-44FD-814A-659268877ED6-scaled.jpg?fit=2560%2C1919&ssl=1","jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/pdh6Hw-Sw","jetpack_sharing_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3380","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3380"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3380\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3804,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3380\/revisions\/3804"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3381"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3380"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3380"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/privid.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}